petek, 11. november 2016

"So skavti še katoliški?"

Skavtska maša na Okrešlju, januar 2016
(foto: Katarina Tadina)












Previdnost je hotela, da kot stara skavtska korenina zlati znak Združenja slovenskih katoliških skavtov in skavtinj (ZSKSS) prejmem ravno na dan, ko bo isto Združenje razpravljalo o sprejetju dokumenta z naslovom Zaščita otrok in mladostnikov (13.XI.2016). Dokument bi bil prvi te vrste znotraj množice slovenskih prostovoljnih vzgojnih organizacij, njegov namen pa je, da prepoznamo znake nasilja nad otroci in med otroci ter znamo pravilno odreagirati. Lepo in prav, če ne bi ta dokument prišel pod lupo previdnih in sumničavih skavtov in neskavtov, ki so v njem prepoznali trojanskega konja. Bo pod krinko varovanja otrok pred nasiljem med katoliške skavte prišla pedagoška zmota imenovana permisivna vzgoja? Bodo slavne skavtske odkupnine (kazni) razumljene kot nasilje? Bo pod krinko otrokovih pravic v skavtsko združenje udarila kar LGBT ideologija?

Ob sprejetju zlatega znaka sem hotel napisati kaj lepega in navdihujočega, a razmere me kličejo k polemiki in apologetiki. Začnimo z Amnesty International.

Primer AI oz. kako se ti kaj takega lahko zgodi

Okrog l. 1998 je nek gospod iz Amnesty International (AI) kontaktiral nekega bodočega duhovnika in mene, že duhovnika, ki sva v devetdesetih precej delala z begunci, nekaj pa tudi z zaporniki. Povabil naju je, da eden od naju postane ožji sodelavec slovenske izpostave AI. „Radi bi imeli kakšnega katoliškega duhovnika zraven,“ nama je bilo med drugim povedano. Bila sva počaščena, vendar se zaradi drugih pastoralnih obveznosti noben od naju ni mogel odločiti za sodelovanje.

Slabi dve desetletji potem je AI Slovenije tista nevladna organizacija (ang. NGO), ki se je katoličani raje izogibamo. Pravzaprav se do nas obnaša kot še ena izmed številnih ideoloških nasprotnic, ki znajo zadišati po kristjanofobiji. Njen pro-LGBT učbenik Ljubezen je ljubezen, v katerem je Cerkev označena za pro-nacistično, pove vse (link). Tudi na mednarodni ravni se je vse bolj pro-abortistična AI precej distancirala od krščanstva. Morda ni naključje, da v svojem prvem poročilu o nasilju Islamske države (sredina leta 2014) o nasilju nad kristjani sploh ni poročala (link). Pa so takrat džihadisti kristjane že pobijali in njih trupla metali v jarke. 

Ne vidim v drobovino AI, a kot je videti, je z AI opravljeno. Danes je tudi ona vsled ciljnih kapitalskih vložkov – uporabljam dikcijo teoretikov zarote - podrejena Novemu svetovnemu redu in Edini misli. Katera NGO bo naslednja? Skavti?

Svetovno skavtstvo ni monolit, ampak galaksija

Obstajajo dobronamerne agende in obstajajo nedobronamerne agende (načrti idejnih kolonizacij) ter obstaja denar za uresničitev obojih. Pritiski in ponudbe nevladnim organizacijam ter akterjem civilne družbe, naj pristopijo v to ali ono agendo, se ves čas dogajajo. Posebej zanimivi so pritiski, ki jih doživljajo krščanske in katoliške organizacije s strani levosučnih in libertarnih centrov moči. Nekaj tega prikritega mehanizma so razkrile depeše na Wikileaks v okviru zadnje ameriške predsedniške kampanje (link). Vsi smo lahko prebrali, da ima ameriško levičarstvo načrt „liberalizirati“ katolištvo od znotraj. Kaj takega gre seveda težje po poti hierarhije (dobiti škofe na svojo stran), lažje pa po poti civilne družbe (vplivati na katoliška društva).

Ne verjamem, da je zgodba o skavtskem dokumentu Zaščita otrok in mladostnikov zgodba o načrtnem koruptivnem vplivu mednarodnih libertarnih lobijev na našo katoliško organizacijo. A tudi če bi to bila, imamo slovenski skavti na razpolago dovolj varovalk, da trojanskemu konju preprečimo vstop.

Prva varovalka: naše mednarodne povezave niso podobne nekakšni vojaški liniji poveljevanja. Vse, kar si zamislijo na svetovni ravni, ni avtomatsko zavezujoče. Svetovno skavtstvo ni monolit, ampak galaksija različnih organizacij, ki sledijo skavtski vzgojni metodi. Vsaka to stori na svoj način. Vsaka ohranja svojo versko in vrednostno avtonomijo. Če bi ne bilo tako, bi svetovne skavtske zveze, kot sta WAGGGS in WOSM, razpadle.

Druga varovalka: konspirativni način vodenja in dogovarjanja je slovenskim skavtom tuj. Slovenski skavti so ohranili svojo moč (in število) tudi zato, ker se o vsem odprto pogovarjajo (uf, kako tečne znajo biti včasih „preverbe“!). Razprava o dotičnem dokumentu je že potekala na ravni stegov, ta konec tedna pa je predvidena za Svet združenja (skavtski parlament). Nobenega kukavičjega podtikanja jajc ni.

Tretja varovalka: že pred desetletjem je slovensko skavtstvo dozorelo v spoznanju, da mora skrbno varovati svojo katoliško identiteto. Straža pred morebitnimi zlonamernimi ideološkimi vdori je ves čas budna. In - pozor! - kot pri kraji zastav lahko vsiljivci tudi v tem primeru priletijo tako z leve kot z desne strani.

In če zajec tiči v drugem grmu?

Upoštevati moramo še en pritisk na slovenske skavte: ciklično ponavljajoči se pritisk določenih cerkvenih krogov, da bi skavti morali biti bolj „cerkveni“, bolj „katoliški“. Zanimivo pri teh pritiskih je, da nimajo imena in obraza, delujejo pa. O skavtih slabšalnih in posmehovalnih izrazov, ki zaokrožijo tudi med duhovniki in bogoslovci, bi bilo za cele litanije. Kako je kaj takega mogoče?

Morda se je izvirni greh storil takoj na začetku katoliškega skavtstva. Peter Lovšin, ustanovitelj slovenskih skavtov, v intervjuju za Domovino (link) pove:
Ko smo se skavti ustanovili, smo šli tudi na škofijo in dejali, da bi radi bili katoliški. Morda smo preveč pričakovali od tedanjega vodstva Ljubljanske škofije, ki je imelo veliko dela tudi z osamosvojitvijo, a tedanja Cerkev nas ni znala umestiti, ni vedela, kaj bi z nami. Ni bilo odnosa, kakršen je bil v tujini, kjer so bili (in so) skavti vključeni tudi v pastoralo, ampak smo prileteli kot meteor.

Kakor koli, „umestitev“ skavtov v Cerkev, ki je obenem „neumestitev“, se vleče že 25 let. Skavti tudi niso edini s to težavo. O problemu katoliške identitete tovrstnih druščin sem na svojem blogu že pisal. Vabljeni k ponovnemu branju (link). Če povem naravnost in po domače: če kot mladostnik v slovenski Cerkvi nisi župnikov ministrant, potem pogosto ne vemo, kaj si.

V sedanji polemiki glede dokumenta Zaščita otrok in mladostnikov bodimo pozorni tudi na manj slišne glasove iz ozadja. Gremiji brez imena in obraza, ki bi skavtom odvzeli naziv „katoliški“, ne mirujejo. Zlasti potem ne, ko ZSKSS v okviru bitke za družino ni skočila na točno določen voz referendumskih kampanj.

9 komentarjev:

  1. Avtor je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  2. Ali delujejo varovalke bomo videli, ko boste zavrnili ta neumni dokument. Ne glede na finančne posledice v projektu Stop the violence, za katerega sploh ne bi smeli niti kandidirati. Denar lahko tudi smrdi, čeprav pravijo, da ne.
    Povrhu pa sem spet razočaran nad našim Cerkvenim vrhom, če je res bilo tako kot pravi Lovšin. In najbrž je bilo.
    Neverjetna je ta aroganca, da bomo verniki že vse požrli. In ni konca temu malodušju z vrha Cerkve. Ni čudno, da smo božja kaznilnica na zemlji.

    OdgovoriIzbriši
  3. Da se tako branite javne razprave o tem, kaj se dogaja v ZSKSS, vam najbolj škoduje, ker zapravljate zaupanje.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Se ne branimo.
      1. Vedno smo take zadeve delali diskretno. Nismo vajeni medijskega "nadzora".
      2. Čudno je, da je Domovina tako masivno pristopila k temi. Pa ne vemo, kaj je zadaj. Upam, da nič.

      Izbriši
    2. Skrajni čas je, da se navadite medijev, ki pač opravljajo svoje delo.

      Težko je gledati, kako ne samo da uporabljate dikcijo teoretikov zarote, ampak tako tudi reagirate.

      Izbriši
  4. Dober tekst. Portal Domovina je videti proNSi, ima pa nekaj dobrih člankov. Kakorkoli: mladino se lahko zaščiti edino, če se zaščiti vzgojo MLADIH FANTOV, fantičev. Na primer, fanta vpišemo na atletiko, a tam je prevečkrat le deklica, ki se je zrihtala in ima rada brskanje po telefonu. Od teh fantov potem ni NIČ. Pa ga vpišeš na borilno veščino, a so pupe povsod naokoli, nekatere pa se sicer spremenijo v prave tigrice, ki z znanjem in močjo vpijejo na piščanca in mu vlivajo pogum. No, o slabi strani tega bom na kasneje. Pa greš na katoliško komuno, a tam možakarje sprejme specialno nalepotičena strokovnjakinja. Župniku podobna oseba pa nekaj nosi po štengah, zaboje, in še odzdravi komaj. Pokličeš na številko druge religije, in se javi odločna ženska. Ko vendarle izprosiš Božje predstavnike, imajo glasove kot brez … co jo n es. Vsi direktorji vrtcev in šol so ženske. Ženska moč prihaja v vojske, rudnike – pa bo tudi k skavtom prišla in diakonese se vračajo po 2000 letih tudi v Cerkev, drugje pa so že župnice. Kaj šele županje. Župo pa moški zdaj kuhajo.

    Nič nimam proti poštenim, srčnim ženskam, nasprotno, a če si pogledamo psihološki ustroj fantičev oz. bodočih mladeničev in moških, vidimo, da komanda zlate Urške nad Darkšičem na olimpijadi - ne laufa. To ni enako, kot če fanta spodbujata Fabjan ali Massi. Zakaj je to tako? Moški je najmočnejši, če se bori za očaranje ali naklonjenost ali rešitev ženske. Po možnosti lepe ali pa tiste od srca, kot je mama ali sestra ali sveta Marija. Takrat je najustvarjalnejši in najmočnejši. Zdaj pa ga ženska uči te borbe, kar pa je očetovski posel. Možakarsko namrgodena in kričeča ženska fantiču sicer lahko prenese ogromno moči in znanja, in strahu, a v njem bo nekaj, kar mu bo VZELO moč - ženske ne bo mogel občudovati skozi čisti božanski eros, po Platonu, ki išče nekaj LEPEGA, nekaj DOBREGA. Fantič, fant, mladenič in moški v ženski še vedno išče lepoto srca in dobroto, kar so Božji simptomi, kar pa mu pokvarjene ministrice, agresivne vzgojiteljice in lene ali divje trenerke ne morejo dati, zato postane 'SIMBOLNO KASTRIRAN', po Vodebu. Ves svet je že simbolno kastriran. Moški so kot pupe. Ali so vzgajani na nedosleden način ali pa od žensk agresiven in nespoštljiv način. To je tudi cilj LGBTZ atmosfere, ker na tak način zlahka prideš do vodljivega 'mladega mesa' - za med rjuhe. Vse ostalo je blef.

    Cerkev in Nauk morata biti transcendentna, kar pomeni presegati deljenost na moški in ženski pol, a vsiljevanje spolnih variant v področja in družbe, ki se dotikajo transcendence, je pot v pekel človeštva. Jasno je, KDO vse to vodi v ozadju. Ta hudi. In ker tudi današnje duhovnike vzgajajo v duhu svežih krofkov, kar je popolnoma v nasprotju s Slomškovo izjavo, da 'Novo mašo palica poje', ni svetništva, je pa vse več komandirk po cerkvah, v sobah vernikov pa pornografije.

    Zaščititi je treba že vzgojo fantičev, da bodo tudi ženske dosegle svojo ženstvenost. Takšna družba je potem zdrava in pripravljena za Nauk o Sreči.

    OdgovoriIzbriši
  5. Avtor je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  6. A, če prav razumem, se gre pravzaprav za debato glede maltretiranja otrok? Ki cika, da je vsaka očetovska vzgoja maltretiranje otroka? V ozadju pa je načrt serijske proizvodnje spolno nedefiniranih brezvoljnih osebkov, ki so potem lahek plen ekonomije in raznih variant sprevrženosti? Umik moškosti iz očetovstva? Nobenih za 'tasladke', nobene po riti, tih glas in le prazne besede? Zato pa smo, kjer smo. In da se škofje leta dolgo niso zmenili za skavtsko org., razumem? Saj se niso menili še za svoje duhovnike v stiski! Groza! A v zadnjem času postajajo prav očetovski, eden po eden, in stanje se izboljšuje, in ga je treba nadaljevati ne glede na ceno. Gospod je dejal: »Mala čreda …«

    Na tem svetu se resnica prikriva v svoji OBRATNOSTI: Jezus, ki je Gospod, je izpadel poraženec, a je za nas premagal svet in vstopil v vsak dom tega planeta, tako ali drugače. Tega slabotnež ne zmore. Trump je bil videti poraženec, a sem napovedal njegovo zmago že 6 mesecev pred volitvami – ker sem videl obratnost izza zavese: brihten je in manj pokvarjen od tiste, ki je bila na tej strani videti čista pozitivka, a … Enako je z našim pešajočim katolištvom: sladkobnost na površju je izkazovala kislost pod njim, zdajšnja rojevajoča se očetavost pa je v resnici prava ljubezen. Ki pa je še vedno meglena proti Slomškovi. A zdaj so drugačni časi, se govori. So drugačni, a to ne pomeni prilagajati se hudiču in posladkani ponudbi. Gledam filmček o 'čokoladnih frančiškanih' in slišim komentar so-gledalca: »Cmokači«, reče. Le kdo bo šel v tak red, če je resen? Dajte kaj svetejšega pokazati, kot so ti dobri, veseli, plešoči čokoladni bratje:

    https://www.youtube.com/watch?v=bTP-CaWTDEM

    Tako otroke vzgajajo? Kaj je torej 'katoliškost'? Janzenizem ali vzgoja krofkov v lažnem usmiljenju? Ne eno ne drugo. Škof Štumpf je v Družini po očetovsko končno spet razjasnil, kar so vedeli naši sveti očetje: Gospodovo usmiljenje je zastonjsko, a ne za vztrajne grešnike. Tako je treba razumeti tudi papeževo odprtost do vseh in sveta: velja seveda le povsem ubogim ter tistim spokorjenim. Če to ni mogoče doseči, je RAZHOD nujen, da se obdrži zdravo jedro. Bolje omogočiti pravo klimo eni sami bodoči svetniški duši, kakor vzgajati tisoče nedefiniranih osebkov.

    Gospod je s seboj v nebesa vzel le enega od dveh sokrižanih razbojnikov. Takšna je njegova pot: ponuditi vsem, sprejeti iskrene, ostalim pa dopustiti svobodo tavanja, saj se tudi iz tavanja navsezadnje kaj naučimo.

    OdgovoriIzbriši
  7. Kaj to zdaj pada po Branetu!! In to od katoličanov? Pa je prav napisal zgoraj: LGBT prihaja, z denarjem, in proti temu katolištvo nima nobenega imunskega sistema več. Ni škof na Siciliji zavrnil mafijski denar za obnovo cerkve? WAGGGS je kratica ženske sile, ki z denarjem prihaja med skavte? Kliknite njihovo stran, to je svetovna sila, ki nima ene besede o fantih napisane. Bogi tisti, ki padejo v ta lonec. Beseda WAGGGS je simbol za vaginas, torej ogromno vagin - vsaj malo angleščine je potrebno da to vidiš.

    Sledil bo razkol, saj je vendarle nekaj očetovstva še vedno pri skavtih in škofih. Brez razhoda je varna vzgoja fantičev končana tudi tu.

    PS: ne zaupajte Domovini. Očitno gre res za gadjo navezo, ki gre od enega dela Cerkve vse do vrhov politike. A četrta oseba iz prejšnjega bloga jim ne bo privoščila države, kot je ISIL-u ne.

    OdgovoriIzbriši