ponedeljek, 11. julij 2016

Nacizem in homoseksualnost (prevod)

Italijanski katoliško usmerjeni portal La nuova bussola quotidiana je konec junija 2016 kot pismo bralcev objavil prispevek Luigija Strippolija o odnosu med nacizmom in homoseksualci (link). Pomnimo, homoseksualci so bili žrtve nacizma. Kakor so nacisti Žida označevali z rumeno Davidovo zvezdo na oblačilu, tako so homoseksualca označevali z roza trikotnikom.
Danes homoseksualni aktivisti zelo poudarjajo trpljenje homoseksualcev pod nacizmom, kar ni narobe. Problem je, če to delajo z dnevnopolitično namero, da bi lažje diskvalificirali tiste, ki se ne strinjamo s postmoderno homoseksualno ideologijo. Drug problem je, da se ob tem rado prikriva podatek o izvorni simpatiji, ki jo je nacistično gibanje gojilo do homoseksualcev. Da dialog steče in preprečimo manipulacijo, se je prav zateči k zgodovinskim dejstvom. O katerih Strippoli.
Članek sem iz italijanščine prevedel in zavoljo bolj organiziranega branja z mednaslovi opremil Branko Cestnik.

Čas nacizma: zaporniki z roza trikotnikom (corriere.it)

Nacizem je preganjal homoseksualce. Toda na začetku...

Luigi Strippoli


Aktualna raba in zloraba tematike o preganjanih homoseksualcih

Pokol v Orlandu je še en dokaz več, da moramo danes, ko govorimo o homoseksualnosti, karte na mizi na novo razdeliti. Kajti od vsega začetka je bil pokol predstavljen kot otrok t.i. homofobije. Zato je politik Ivan Scalfarotto – sicer renzijanske smeri znotraj leve Demokratske stranke - z metodami, ki jih kdo definira kot „gaystapo“, takoj zahteval uvedbo drakonskih zakonov proti homofobom (beri: proti vsem, ki ne pristanejo na gender ideologijo in na homoseksualno zakonsko zvezo). Vendar se je počasi razkrila drugačna resnica: morilec v Orlandu ni bil nek pobožen in zakrknjen kristjan - kot si dobil občutek, če si bral rahlo pristransko kroniko – ampak je bil musliman, redni obiskovalec gejevskih lokalov in gej tudi sam.

Tudi če gremo nazaj v zgodovino, naletimo na težnjo po poneverjanju. Rad bi se ustavil pri enem primeru oz. vprašanju: Kako nam danes mediji opisujejo odnos med nacizmom in homoseksualnostjo?

Medtem ko mnogi pozabljajo, da so nekateri komunistični režimi homoseksualce obsojali na smrt samo še nekaj desetletij nazaj, nemški nacionalsocializem običajno predstavljajo kot režim, ki je iz preganjanja homoseksualcev naredil eno izmed svojih specifičnih lastnosti. Tako – kot po čudežu – iz seznamov žrtev nacizma praviloma izginjajo katoličani, a na teh seznamih poleg Judov nastopajo homoseksualci. Reči, da so homoseksualci bili vedno preganjani, še posebej od nacizma, namreč služi, da homoseksualci postanejo zaščitena in privilegirana kategorija (kateri potem pripadajo pravice, če povem eno, do nadomestnega materinstva in do označbe „homofobi“ za tiste, ki se s prakso nadomestnega materinstva ne strinjajo).

Izhodišče: homoseksualnost je dobra

Kaj vemo o odnosu med nacizmom in homoseksualnostjo? Na začetku dvajsetega stoletja ima Nemčija neko edinstveno značilnost. V Nemčiji so zelo in veliko bolj kod drugod razširjene astrologija, nauki o reinkarnaciji, nudistična in vegetarijanska društva ter homoseksualne skupnosti. Mnoge od teh sestavin bomo na različne načine skupaj zmešane našli pri nacističnih hierarhih. Na primer, Adolf Hitler je bil vegetarijanec, verjel je v reinkarnacijo, se posvetoval z prerokovalci in horoskopi. Rudolf Hess je gojil strast do magnetizma, hipnoze, homeopatskih zdravil in drog, nihal …

Veliki judovski zgodovinar in tudi sam homoseksualec George Mosse v svojem najbolj znanem študiju na to temo Nationalism and Sexuality (Nacionalizem in spolnost, izšlo l. 1985) piše, da je v mestu Berlin bila homoseksualnost javno vidna in da „je število lokalov za homoseksualce naraslo od 40 v l. 1914 do 80 v l. 1929“. Homoseksualnost je bila skupaj z nudizmom, ki so se ga kasneje posluževali na mladinskih taborih SS, deležna določenega prestiža v nemškem vojaškem in nacionalističnem okolju. To izhaja iz izkušnje kameradizma med moškimi, značilnega za vojsko in čas prve svetovne vojne. Izhaja pa tudi iz prepričanja, ki so ga širili nekateri homoseksualni pisci, češ da „duh kameradizma“ iz homoseksualcev dela „boljše vojake“. Za tovrstne zagovornike homoseksualnega ponosa homoseksualci predstavljalo „cvet moškosti“, piše Mosse. Njihova gola telesa so simbol moči, poguma in prezira do buržoaznih in krščanskih vrednot (sramežljivost, zasebnost,...). Mosse dodaja, da so takratna nemška nudistična in homoseksualna gibanja v glavnem postavljena na politično desnico, oznanjajoč proti-žensko vizijo – značilno za večino nacionalistične kulture – in izpovedujoč rasistične nauke.

Osebnosti kot pisatelj Hans Blüher, umetnik Elisar von Kupffer in zdravnik Karl-Günther Heimsoth (izumitelj izraza „homofilija“) javno simpatizirajo z nacistično stranko, ki je takrat lahko računala na oboroženo krilo – SA (Sturmabteilung). SA so vodile znane homoseksualne osebnosti. Šef SA - in v nacistični stranki človek takoj za Hitlerjem - je bil Ernst Röhm, podobno kot mnogi drugi voditelji SA tudi on znan homoseksualec. George Mosse piše: „L. 1932 je Hitler zavzeto branil Röhma, ko je bil slednji javno obtožen, da kvari mladino in zlorablja položaj nadrejenega pri zapeljevanju nekaterih svojih mož.“

Tudi zgodovinar Joachim Fest v svojem delu Das Gesicht des Dritten Reiches (Obraz Tretjega rajha, izšlo l. 1963) piše, da je Hitler dobro vedel, da so med mladimi, ki so nad njim očarani in so mu pripravljeni slediti do smrti, mnogi homoseksualno usmerjeni. Fest, ki je eden izmed najbolj znanih in ugledih poznavalcev nacizma, opozarja na „tipično homoseksualni odtis pri SA“. Fest razkrije, da so prvi nacisti praviloma brezdomovinci in brez korenin ter ne marajo „trdnih vezi, takšnih kot je vez z žensko ali družino“. V ženski vidijo sredstvo za rojevanje otrok, homoerotično ljubezen pa kot po dostojanstvu višjo. 

1934, obrat: homoseksualnost je nečedna

Povezanost s homoseksualnostjo sta tisti čas nacizmu očitala tako levičarska opozicija kot katoliški polemični pisci. Kasnejše zgodovinopisje jo je potrdilo. Če torej vse to drži, kaj se je potemtakem zgodilo, da je povezanost izginila?

Zgodovinarji dobro poznajo zaporedje dogodkov. Ko je nacizem prišel na oblast, se je med Hitlerjem in pripadniki SA, ki so ga do zdaj zvesto spremljali, ustvarila močna tekmovalnost. Ernst Röhm, po moči v stranki takoj za Hitlerjem, je želel nekakšno dvovladje. Za razliko od Hitlerja je do redne nemške armade, do gospodarstva in do nemškega meščanstva zahteval bolj oster odnos... Na tej točki se Hitler odloči, da bo prehitel morebitne prijateljeve poteze, in gre v njegovo diskvalifikacijo, ko ga obtoži nečesa, kar je on sam do zdaj prikrival. Hitler reče: „Röhm in vodje SA so homoseksualci in pedofili.“ To, kar so vsi v nacistični stranki vedeli, je zdaj jasno in glasno povedano s strani tistega, ki je od SA dobil veliko koristnega, oblast in pomoč, da pride na oblast.

Na Wikipediji pod geslom „Zgodovina homoseksualcev v času nacizma in holokavsta“ beremo: „Röhmova homoseksualnost ni predstavljala nobene ovire v njegovi karieri, dokler je bil v soglasju z nacističnimi hierarhijami. Naenkrat pa postane koristni izgovor za njegovo fizično odstranitev in za nujno 'čistko' v njegovem 'pokvarjenem' zaledju.“ Francoski časopis Les Temps je 3. julija 1934 zabeležil: „Krvnik (Hitler) je postal sramežljiv. Ne samo da ubija, zdaj tudi pridiga. Bil je strpen do posilstev in orgij, a zdaj, ko mora ubraniti samega sebe, udari v imenu kreposti.“

V zloglasni „noči dolgih nožev“, ko je prišlo do obračuna znotraj nacistične stranke, so bili mnogi voditelji SA ubiti na počitnicah, ki jim jih je dovolil šef Röhm, medtem ko so se zabavali s svojimi tovariši in nekaterimi mladimi fanti. Francoski zgodovinar Max Gallo, ko piše o teh dogodkih, opisuje tipično Röhmovo noč, ki jo je le-ta preživljal z drugimi voditelji SA izbranimi na osnovi kriterija spolne usmerjenosti. Potem ko so veliko popili, je Röhm „celo noč sodeloval v orgijah s svojimi Lustknaben – ljubljenimi mladeniči“.

Hitler, ki je tudi sam bil spolni manijak do mere, da je svojo nečakinjo potisnil v samomor, lahko zdaj za svoje stare prijatelje, ki so postali sovražniki, izdela novo obtožbo, popolnoma manipulativne sorte, in to je, da jih imenuje „homoseksualci in pedofili“. Obtožba postane smrtonosna v rokah Heinricha Himmlerja. Himmler je bil poprej podrejen Röhmu, imel je drugačno politično vizijo in tudi sam nerešen odnos do lastne spolnosti. Homoseksualnost je razumel kot škodljivo, ker da pelje v ugašanje rase.

Zaključek: poveličevanje rodnosti ter preganjanje homoseksualcev

Na ta način, nas spomni George Mosse, so nacisti na novo napisali zgodovino SA. Četudi so nacistični voditelji radi obiskovali javne hiše, omalovaževali družino in žensko, je nacizem sčasoma oblikoval hvalnico družini. Obenem pa je pogreval idejo o spodbujanju izvenzakonskih zvez in svobodnejših spolnih odnosov za moške, kakor tudi prostitucijo, le da bi se rodilo več Nemcev, bodočih vojakov.

Preganjanje homoseksualcev, ki jih v nacistični stranki sprva ni manjkalo, se zaostri zlasti z začetkom druge svetovne vojne. Razloga sta dva:
- navzočnost homoseksualcev v vrstah stranke in armade je zdaj dojeta kot grožnja, saj lahko škodi moči nacije, ki mora ohranjati svojo številčnost; poleg tega lahko homoseksualci ustvarijo lobije in podtalne povezave, ki jih stranka ne more več kontrolirati (za razliko od lezbištva, ki ga nacisti toliko ne preganjajo);
- obtožba homoseksualnosti in pedofilije postane tudi zelo priročna za odstranitev drugih različnih oporečnikov, ne da bi bili potrebni posebni procesi.

Mosse piše, da so homoseksualnosti bili obtoženi razni politični nasprotniki, med njimi tudi katoliški duhovniki, ki so jih nacisti na ta način diskvalificirali še pred njihovimi verniki. Mnogi oporečniki so končali v koncentracijskih taboriščih s prišitim roza trikotnikom na sebi, čeprav niso bili homoseksualci.


14 komentarjev:

  1. V vsaki mačistični družbi, kot je vojska, zapori ali kakšna zaprta specialna društva, imajo te odklone. Veliko bi o tem vedel povedati dobri zaslužni Benedikt, pa bo raje svoje dnevnike vrgel v ogenj, pravi. Nekaj pa je le nastalo:

    http://www.reporter.si/svet/benedikt-homoseksualni-lobi-je-posku%C5%A1al-zavladati-vatikanu/62473

    LGBT tudi pri nas dobiva na moči, skupaj z levimi in muslimani in vsemi reveži sveta. Sprejmimo jih vse, saj le to je pravi evangelij, to je ta strahotna krščanska ljubezen!!? Ampak, je res tako, sumljiva politika, ki se imenuješ po odrešeniku? Gospod že ni učil tako. Gospod pravi, da sprejmimo vsakega, ki se pokesa grehov in sprejme Njega, Gospoda. Ko stori tako, je novi človek, ki je drugič rojen. Od takrat naprej je popolnoma nepomembno kaj in od kod je bil prej: bel, črn, zelen, moški, ženska, zvodnik ali pravnik, sifilitičar ali magičar, teolog ali ginekolog. Astrolog? Lahko je bil-a nekrščen ampak cepljen, lahko je bil umetno narejen ali kupljen, lahko je bil zavržen ali podvržen, lahko je bil meden ali steklen, kosmat ali rogat (oboje?), gladek, zoprnež ali brat. Kdor pa ni resnično spreobrnjen v Gospodu, je treba biti zelo PAZLJIV z njim, če je v stiski mu pomagati, ne pa mu hčere dati, ker je lepo zagorel in belih zob in prinaša kulturo puščave in goščave. To je evangelij, na to opozarjajo apostoli. Ukvarjati se z nečim PRED evangelijem pa je za nekatere zelo zanimivo in šarasto, morda vzbudljivo, politično, zame pa je živ dolgčas mletja stare slame, saj je to večno enaki zažgani šmorn človeštva. Kje je tu kaj živega??

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. "Gospod pravi, da sprejmimo vsakega, ki se pokesa grehov in sprejme Njega, Gospoda. Ko stori tako, je novi človek, ki je drugič rojen."

      Kdo je tisti, ki presoja o tem, ali se je nekdo res pokesal svojih grehov in sprejel Njega, Gospoda?

      Kdo je tisti, ki presoja o tem, ali je nekdo res nov človek, drugič rojen?

      Izbriši
  2. Vsaka razprava o homoseksualnosti je neizbežno zavajajoča, če razpravljalec pri tem ne izhaja s stališča, da ni bistvene razlike med homoseksualnimi dejanji in tistimi heteroseksualnimi dejanji, ki se skušajo izogniti sicer naravni posledici spolnega dejanja.

    Seks med moškim in žensko, ki uporabljata neko obliko kontracepcije, je po svojem bistvu enak kot homoseksualni seks, masturbacija, občevanje s trupli, stvarmi ali živalmi. V vseh takih primerih gre za to, da človek sebe in svojega spolnega partnerja doživlja kot predmet, kot stvar, nikakor pa ne kot Božjega otroka.

    OdgovoriIzbriši
  3. Bil sem opomnjen, če ti odgovorim na:

    "Kdo je tisti, ki presoja o tem, ali se je nekdo res pokesal svojih grehov in sprejel Njega, Gospoda?

    Kdo je tisti, ki presoja o tem, ali je nekdo res nov človek, drugič rojen?"

    Kdo je tisti, ki vodi vse, ki je vse, ki vidi vse in ki daje vse? Saj si že izrazila svojo vero (še kot Sofija, upam da ne Hagija :)). Od tu naprej pa je problem. Že sem odgovoril, kaj je storiti tistemu, ki si zlomi nogo - jo bo sam ravnal? Bo v priročnike gledal? H komu bo šel? Enako je z duhovnim iskanjem. In ti si iskalka. To je dar. Najti je potrebno svetega človeka in biti primeren, da lahko kaj sprejmeš od njega. Od tam naprej razumeš vse, postopoma. Ogromno znanje raznih vrst, tudi religioznih, pa povečuje tesnobe do skrajnosti, ker napihuje dvome. Najti je treba enega dohtarja in mu zaupati. Od tiste točke naprej spoznaš, da SO ljudje, ki vidijo v dušo in so Gospodov kanal tega ali onega. So. So, a demonski jih ne morejo prepoznati. Tudi Jezusa niso.

    Zadnjič si se pritoževala, da stvari jemljem osebno zate, a NAM zvoni v daljavi, ne drugim. Ti sprašuješ in ti želiš odgovore. To je prekrasno! Le ton ni pravi, da bi se Znanje razkazalo, kajti Nauk je popolnoma zakodiran za upravičeno ali neupravičeno zajedljive. Lepo te prosim, razumi to in razumela boš, da mi tukaj nimamo problemov, ker vsi verujemo v Gospoda, problemi so v nivoju razumevanja in v iskanju poti za aplikacijo v korist mnogih. Ti pa si v fazi iskanja vere. In zato iščeš pravo osebo, istočasno pa se jo tudi bojiš - stražno orožje 'znanja' iskazuješ. To je normalno, jaz sem k taki osebi hodil s pulzom srca okoli 150. Ego se trese. Eden je rekel: "Gate se mi tresejo." A je potreben pogum in iti naprej. Tako spoznaš tistega, o komer sprašuješ. Ni druge poti. Ni druge poti. Ni druge Poti.

    OdgovoriIzbriši
  4. Avtor je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  5. Oh joj. Spet se izmikaš in zgovarjaš.

    Ti se imaš za tistega, ki presoja o tem, ali se je nekdo res pokesal svojih grehov in sprejel Njega, Gospoda.

    Ti se imaš za tistega, ki presoja o tem, ali je nekdo res nov človek, drugič rojen.

    Ti si tisti, ki se mu trese ego. Ti. Bog je zate mrtev in ti si zdaj na njegovem mestu, kajne.

    In raje ubiješ drugega, kot pa da bi sam razčistil pri sebi.

    OdgovoriIzbriši
  6. Le pazi se, Jona, zmaga bo Božja, preden odbije polnoč.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Uf, res meni zvoni, kot sem napisal! Samo meni! Sofija Marta je prerok, glavo dol! Zdaj vem, zakaj so mački ponoči tulili.

      Hecam se, ne zameri. Sicer pa hvala, hvala. Kolega je rekel: 'Psu sem dal mesnato kost, pa mi je pa skoraj prst odgriznil.' Če lahko dodam moje mnenje k tvoji diagnozi: popolnima pravilna je, in če beremo tvoje prispevke je jasno, da so vsi poln zadetek, resnica, ni napake v njih. Dobro si ocenjevala vse okoli religij, ni kaj. Vse skupaj je res le en šmorn, kjer se razni egi prepirajo o teizmu. Neodgovorni lažnivci! Katoliki! Verniki! Zato se bom veselil tvojih komentarjev vnaprej, saj teksti so itak malo … Jona pa je razkrinkan, zato lahko le še prizna: ni Jona, v resnici je Pai, odvrženi kamen:

      https://dikecraftart.files.wordpress.com/2015/02/whale-rider-desktop1024x768.jpg

      Izbriši
  7. Ali imaš kaj povedati o temi tega bloga?

    Teza: Ločnica ne poteka med homoseksualci in heteroseksualci.
    Ločnica poteka med tistimi, ki imajo spolne odnose samo takrat, ko želijo in zmorejo roditi in vzgojiti otroke v ljubezni do Boga; na drugi strani so pa vsi ostali.
    Tako je na drugi strani tudi veliko heteroseksualcev.
    Preganjanje homoseksualcev je včasih le krinka za odvračanje pozornosti od materialističnega pojmovanja spolnosti med mnogimi heteroseksualci.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Nimam se namena bosti s tvojimi polnočnimi sodbami, ki povzročajo le mačje dretje, a tvoja teza drugega stavka je popolna in je potrjena od svetih avtoritet. Torej ni tvoja, je pa pravilna. Tako se dela, osebne teze so zmazek, pomembna so navodila tistih, ki so dosegli nebesa. Če tega ne prepoznaš v komentarjih drugega, še vedno ne pomeni, da so to njegove osebne izmišljije.

      Če to tezo stisnemo na: '...ki imajo spolne odnose samo takrat, ko želijo in zmorejo roditi in vzgojiti otroke v ljubezni do Boga', je popolna teza presežnega. Ko pa ji dodaš še 'na drugi strani pa so vsi ostali' ter 'ločnica', pa postane prepir ali sodba, ki pa je od zemlje. Postane kot kakšna starokatoliška zaporniška dogma, ki pa ji manjka sočutja, četudi je resnična. Ker človek je tako šibek, da te stvari ne laufajo niti zapriseženim posvečenim, ker to je poseben dar, ki si ga je treba posebej izprositi pri Gospodu. Milost čistosti in milost srečne smrti so posebne, ki nikomur ne pripadajo same po sebi.

      Tako da, ko gledamo s tega stališča, da se otroke dela za Boga, sicer pa se služi (sveta Marta) Gospodu in Gospodovim, so razne spolne usmeritve zares pravzaprav v istem loncu osebnega zadovoljevanja strasti, kot veliš.

      Izbriši
    2. "Ko pa ji dodaš še 'na drugi strani pa so vsi ostali' ter 'ločnica', pa postane prepir ali sodba, ki pa je od zemlje. Postane kot kakšna starokatoliška zaporniška dogma, ki pa ji manjka sočutja, četudi je resnična."

      Pravi se oglaša. Z eno roko vlečeš k sebi, z drugo pa tiščiš proč.

      :shrug:

      Izbriši
  8. Kako lepo! Hvala za priložnost, da se pojasni kako prepoznati lažne vernike, kakršnih je tudi po Cerkvah veliko in preveč in škofje jokajo zaradi njih. Vpraša, potem pa bruha, namesto zahvale. Le kateri jo je vzgajal? Ko kliče Boga ponoči v sodbo, prikliče mačke. Sofija Hagija, velik prazen srčni nič, poln jeze? Takih je po portalih na stotine – asure so, prepirljivi demoni, je rekel kolega, ki že ve. Bljak, pišejo, in podobno. Shrug. Fuj katoliki cvilijo, vernikom pa so zavistni. Vi verniki, napišejo. Gospoda morda pišejo z veliko, nimajo pa zaupanja, da Gospod deluje preko ljudi, preko Cerkve. A deluje, saj je vsemogočen. Le kdo od tepcev je pisal Sveto pismo, namigujejo. Pravijo, da jih Gospod Kristus pušča hladne, vse duhovne osebe pa so le debaterji-trgovci? Sveti očaki so potrdili: kdor omenja Gospoda (in Boga piše z veliko), a nima vere v Njegovo delovanje skozi svete osebe in Sveto Pismo, ki je Njegova Beseda za nas, je še vedno ateist, ateist pa je demon, ker v praksi verjame le v materialno. Božje ima za hudičeve, hudičeve pa za božje. Kako bo tak kaj razumel, če so še šolani teologi šli potepat in križat Gospoda? Res, kot je zapisano: kdor po Božji milosti ne sreča svetega, zaman troši svoje življenje in špiči duhovno 'modrost', kajti na koncu vsega zmore le kak bljak in shrug in jezne sodbe in v prsih jim je kislina. Na Gospodove se spravi in v politiki dela zmedo med preprostimi ljudmi. Ne loči bratske kritike ali spodbude od večnih prepirov teme, ki jih išče. Sveta Marta je bila Gospodova služabnica, zato je zdaj v nebesih in mir je z njo in naša priprošnjica je. A ni dovolj le njeno ime nositi, od tega ni koristi nobene, prej obratno, če ne ljubiš Cerkve in duhovnikov in vernikov. Vpijejo Gospod, Gospod, a bljuvajo na Cerkev in njene otroke. Po tem jo prepoznate.

    Zdaj pa da vidimo ta 'božji' bes, ki se bo sprožil na Jono, hehe (glej spodaj). Najbrž ne razume, da tole ni napisano zanjo.

    OdgovoriIzbriši
  9. Poleg takih, kot si ti, Jona, pa res ne potrebujem svetnikov!

    OdgovoriIzbriši
  10. Kje so bjaki in šrugi, lepo prosim? Kje so kremplji in pretnje, saj sem molil zate! Ampak tvoj odgovor je spravljiv, zato lahko zaključim in se prepustim lepi Gospodovi nedelji. V Luka 10,41-42 Gospod pravi: 'Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila dobri del, ki ji ne bo odvzet.'

    Kateri del si je vzela zdaj sveta Magdalena? Del POSLUŠANJA Božje Besede. Vse se začne s POSLUŠANJEM ob nogah Gospoda, na tleh torej, ponižno. In tudi Marta si je vzela ta del in je zdaj sveta, ker služi. Bogi Jona pa je moral biti prežvečen v kitu, ki je simbol predanega služenja Gospodu, potem pa izpljunjen v služenje, enako Martinemu. Navsezadnje moramo vsi skozi ta postopek, sicer smo le lažne Sofije ('modrosti'), lažne usc… Zofke torej. Pa LEPO nedeljo želim.

    OdgovoriIzbriši