Italijanski časopis Corriere della
sera danes (5.3.2014, Pepelnica) ponuja v branje intervju s papežem Frančiškom. Prevajam
nekaj Frančiškovih poudarkov.
 |
| Foto: LaPresse |
O Benediktu XVI.:
Njegova modrost je Božji dar. Nekdo je
hotel, da bi se umaknil v neko benediktinsko opatijo daleč od
Vatikana. Jaz sem pomislil na stare starše in njihovo modrost.
Njihovi nasveti dajo moč družini. Ne zaslužijo si, da bi končali
v domu za starejše občane.
O programu prenove Cerkve:
Marca lani nisem imel nobenega načrta
za spremembe v Cerkvi. Nisem pričakoval, če se tako izrazim, te
preselitve v drugo škofijo. Cerkev sem začel voditi tako, da sem
poskušal udejaniti, kar je prišlo na dan v razpravah med kardinali
v raznih kongregacijah. Pri svojem načinu delovanja pričakujem, da
me Gospod navdihne.
O „frančiškomaniji“:
Všeč mi je biti z ljudmi, s trpečimi,
iti na župnije. Ideološke interpretacije in nekakšna mitologija o
papežu Frančišku mi ni všeč. Ko se je, na primer, reklo, da gre
ponoči ven in da na cesti Ottaviano deli hrano brezdomcem. Kaj
takega mi ni nikoli prišlo na misel. Sigmund Freud je dejal, če se
ne motim, da je v vsaki idealizaciji že nekaj agresije.
O tem, če ga je prizadelo, da so ga
zlasti nekateri Američani označili za marksista:
Niti najmanj. Nikoli se nisem strinjal
z marksistično ideologijo, saj nima prav. Poznal pa sem mnoge dobre
osebe, ki so bile po prepričanju marksisti.
O pedofilskih škandalih:
Primeri zlorab so strašni, saj puščajo
globoke rane. Benedikt XVI. je bil zelo pogumen in je odprl pot.
Cerkev je na tej poti veliko storila. Morda več kot vsi ostali.
Statistike o pojavu nasilja nad otroci jemljejo sapo, pokažejo pa
tudi, da se velika večina zlorab zgodi v družinskem okolju in v
okolju soseščine. Katoliška Cerkev je morda edina javna
institucija, ki se je odzvala s transparentnostjo in odgovornostjo.
Nihče drug ni storil več. Pa vendar je Cerkev edina, ki jo
napadajo.
O tem, da je treba razpravo o
družini poglobiti:
Mladi se poročajo malo. Mnogo družin
je, ki so se razšle in je njihov načrt skupnega življenja
propadel. Otroci zelo trpijo. Moramo dati odgovor. Zato moramo
razmišljati zelo na globoko. To poskušata Koncistorij in Sinoda.
Moramo se izogniti površinski razpravi. Težnja, da bi vsak problem
reševali s kazuistiko, je napaka, je poenostavljanje globokih zadev –
kakor so delali farizeji, je zelo površna teologija.
O vlogi ženske v Cerkvi:
Tudi tukaj kazuistika ne pomaga. Res je,
da mora ženska v Cerkvi biti bolj navzoča tam, kjer se odloča.
Ampak to bi jaz imenoval funkcionalna promocija. Na ta način ne bomo
prišli daleč. Potrebno bo razmisliti, da je beseda Cerkev ženskega
spola; izvorno je ženska. Veliki teolog Urs von Balthasar je veliko
delal na tem: Cerkev poleg petrinskega načela vodi tudi marijansko
načelo. Devica Marija je bolj pomembna kot katerikoli škof in
katerikoli apostol.
O pravoslavju:
Važno je hoditi skupaj. Pravoslavna
teologija je zelo bogata. Verjamem, da imajo oni ta čas velike
teologe. Njihov pogled na Cerkev in sinodalnost je čudovit.
Ni komentarjev:
Objavite komentar