Dvajseto stoletje nam je postreglo z veliko grozotami, a tudi z zgodbami s srečnim koncem. Ena izmed teh je zgodba o slovenskem narodu, ki si je ob koncu dramatičnega obdobja izbral demokracijo in izboril samostojno državo. Slovencem se je pred 25 leti zgodilo, kar v teologiji imenujemo "kairos" – čas milosti in priložnosti.
Medijski prikaz zdajšnjega stanja je lahko varljiv. Slovensko elito resda precej zaznamujeta korupcija in prepir. A to ni slovenski "default". Velika večina državljanov namreč dela pošteno in se v svoji skromnosti žrtvuje za potomstvo in za sožitje v soseščini. Velika večina je sposobna zjutraj v lokalnem bifeju popiti kavo z ramo ob rami s človekom, ki je nazorsko in politično drugače usmerjen, ter mu voščiti dober dan. Na sploh mislim, da politično in geografsko periferna "nemedijska" Slovenija nosi ključ za sanacijo "medijske" Slovenije.
Povest o dobrih ljudeh se še ni izpela. Zato "sursum corda" – kvišku srca!
* To moje mnenje je bilo objavljeno 25.6.2016 na SiolNet.
Vedno, kadar se populisti, praviloma s polnimi usti vzvišenih in slovesnih besed, ki jih bruhajo skozi svoje parole, uspejo spraviti na oblast, se prestrašeni zavemo, da je napočil čas, ko se bo brutalno teptalo vse tisto, kar s svojim kričanjem tako zanosno oznanjajo. Levičarstvo denimo, je že samo po sebi pojav te vrste, ki kot permanentna mora greni življenje sodobnemu krščanskemu človeku. V komunistični Sloveniji je pojav prignan do skrajnosti, ko si je z besedami neopisljivo zlo nadelo javno oznako visoke etičnosti in utelešenja pravičnosti.
OdgovoriIzbrišiKo se je na čelu Cerkve pojavil zdajšnji papež s svojo populistično social(istič)no retoriko odeto v plašč visokih krščanskih izrazov dobrote, usmiljenja in sočutja do ubogih in nemočnih, smo tako postali priča najhujši zlizanosti cerkva s samopašnim, vsega prenažrtim, arogantnim in od ljudi osovraženim establišmentom v vseh mogočih izvedbah širom po Evropi in svetu, ki pooseblja ledeno brezčutnost ter ignoranco do vsega ubogega in nemočnega, ki ju samo povzroča.
In ko si je ta elita z bučnim motrenjem pontifexa v svoji dekadentnosti omislila še socialni eksperiment, s katerim naj bi ljudi oropal tudi zadnjega, kar jim je sploh še ostalo: njihove lastne identitete, so se slednji uprli.
Od modrosti tega papeža vodeni "časovni proces, stava na čas", kot avtor gornjega zapisa na naslovnici tednika Družine bistroumno označuje njegovo islamofilno politiko, je torej pripeljal do brexita, se pravi do razpadanja Evropske zveze, ki predstavlja najhujše varnostno tveganje na tleh starega kontinenta, odkar so obmolknila bojišča druge svetovne vojne. Samo še vprašanje časa je, kako dolgo bo treba, da se bodo populisti v velikih EU nacijah zavihteli na oblast in potem samo Bog ve, kaj se bo zgodilo.
V Sloveniji, kjer je Cerkev že tako vedno bolj papeška od papeža, populisti in ekstremisti, ki so si že zdavnaj nadeli oblačila omikane elite, pa še bolj skrajni, kot drugje, je seveda vse še huje.
In ko elita v slovesna oblačila odetih roparjev, morilcev, saboterjev, izdajalcev in vsakršnih fašistioidnih nasilnežev posede svoja prikradena mesta na državni proslavi in se da v soju žarometov snemati svojim lakajskim medijskim oprodam, ki podobe neznanskega ponižanja raznesejo v slovenske domove, skupaj z njimi, v prvi vrsti zagledamo prvega človeka slovenske Cerkve, glasnice dobrote in usmiljenja do majhnih, zapostavljenih in nepomembnih.
In ko se drugič ti majhni, zapostavljeni in nepomembni zberejo na svojem skromnejšem pa vsebinsko in duhovno tem bogatejšem praznovanju, in bi svoje iskreno veselje radi delili tudi s svojim škofom, tega gospoda ni. Ni ga, da bi blagoslovil njihovo ponižano lipo, ki jih spominja na velik dogodek, ko so si še obetali, da ne bodo majhni in zapostavljeni. Nabrž niso dovolj korektni in konstruktivni za gospoda škofa, moteči so, nebodigatreba pač in pravzaprav nadležna drhal.
Gospod škof se seveda moti!
Kako nekam malo si napisal Branko. Ampak OK. Mislil sem, da kaj rečeš o skupni izjavi naših škofov, ki je jasna, pa škofa Stresa, in tudi škof Jamnik je včeraj skupaj z Janšo povedal jasne in klene besede (poglejte si posnetke, danes pa je na Ognjišču ob 20h oddaja o tem). Janša je imel mašni govor, in tudi po njem je dobro ocenil stanje – tudi to, da očitno še vedno ni dostojnega naslednika nadškofa Šuštarja, da bi že enkrat dal blagoslov lipi, ki bi ga slišala tako lipa, kot slovenski narod (ob Šuštarjevem blagoslovu so rdeči izklopili mikrofone in takrat sem bemtil v začudenju, kaj se dogaja). Ob nadškofovi odpovedi molitve za domovino ZABOLI srce. Spomni me na Kefo, apostola Petra, ki je imel težko nalogo širiti evangelij Judom, zaradi tega je zapadel v politiziranje in taktiziranje in apostol Pavel mu je 'izprašil zadnjo plat', kot lahko beremo v Gal 2,11. Iz vsega sem, skozi začasno muko in molitev, spoznal Božjo voljo: GOSPOD NI HOTEL, DA BI DOMOVINO BLAGOSLOVIL TISTI, KI JE V SRCU TROJNI. Poslal bo enosrčnega.
OdgovoriIzbrišiVideti je, da je Cerkev razdeljena v implementaciji Nauka v vsakdanje življenje. Slišim za lazariste, da razumejo možakarski tip voditelja, potem pa opazimo drugo strujo, ki tega ne prenese. Če pogledamo kdo so ti, vidimo, da imajo srca razklana na tri, štiri kose. Zato vodijo navidezno politiko miru, kajti brez notranje sile si lahko le omleden mirovnik, ki pa je pravzaprav kar precej skrivno agresiven in razdiralen. Zakisani evangelij tistih, ki nimajo Gospodove moči, to postane. Žalost, žalost!
Zdaj pa k bistvu evangelija. Kaj je srčika evangelija? Srčika je pogledati se v ogledalo in si priznati stanje v lastnem srcu. Potem gremo izpred ogledala pred Gospoda in jasno izpovemo, kje smo šibki, bolni, ranjeni, nemočni, prevladani, zavedeni ali obsedeni. Le ENO stvar je treba takrat povedati, saj je že ta dovolj velika. Največjo na začetku. Ponižno moramo priznati, kje smo nemočni. Imenovati moramo bolezen. In od tu naprej lahko deluje Gospod s svojimi čudeži, sicer ne more in ne sme delovati. Ko smo bili napadeni, so si ključni voditelji to priznali in se vrgli v delo in tudi v molitev. Zato je Gospod posredoval.
In zdaj poglejmo Janeza Janšo, ne le kot določeno osebo, ampak tip voditelja: je skorajda EDINI od vrhovne garniture, ki jasno, preprosto in razumljivo ločuje zrno od plevela. Jasno secira naše stanje v preteklosti in danes. To mi je kapnilo te dni, ko sem ga natančno poslušal, ker me je zanimalo, v katerem delčku njegove osebnosti čepi satan, ki ga del Cerkve tako podtalno napada. Ne najdem ga, satana. Najdem pa nekaj drugega v njem, kar me presune, česar ni pri marsikaterem našem škofu: MOČNA VERA, ki je praktična in uresničljiva in ni iluzija. Poleg tega pri njem najdem jasno izpoved stanja, KAKRŠNO JE. Kar je pogoj za Gospodovo posredovanje. Škof Jamnik se je včeraj posmehnil teoriji večih resnic, ker resnica je le ena, in Janša jo pove in Jamnik mu celo zaploska – in obratno. Nadškof pa, ki ima v srcu tri sobe, tri hiše, tri duhe, tri 'ljubezni', take jasnosti spovedi ni zmožen, zato tudi blagoslov ne ne bi bil drugega kot blažev žegen, kot pravijo. Manjka askeze srca in telesa. Naj gredo Britanci iz EU, če želijo in naj gospod ne dajo blagoslova, če tako želijo! Dal ga bo Bog, ker tako želi in nihče mu ne bo stal na poti.
Janša ni Bog, ni svetnik, ni apostol, pa vendar, glej ga čudeža, je Gospodu všečen!! Kako je to mogoče, zakaj je Gospod izbral grešnike, da so del njegovega delovanja, in ne čistunov? Takšni voditelji so v preteklosti človeštva reševali nacije, države, kulture in vero. V današnjem času pa jih na podle načine odslavljajo, če jih že ubijajo ne več. Ti, ki to počno, delajo enako kot so delali njihovi očetje prerokom, govori Jezus Kristus. Njih sodba bo pri grenkem, če nam domovina ne zaživi ven iz tega grmovja dušečih ovijalk. Morda si preberete tole, tudi glede Janše in Cerkve: http://www.demokracija.si/fokus/janez-jansa-cas-plebiscita-je-bil-edini-cas-ko-si-je-slovenski-narod-pisal-sodbo-sam
Še tri stvari so se mi, med pometanjem ceste, utrnile, morda v uteho prvemu komentatorju tudi:
OdgovoriIzbriši1. Proslavo v soboto je, kot vem, soorganiziral dr. Janez Juhant, duhovnik, kleni mož Cerkve in resnice.
2. Branko omenja 'kavico', in tudi ta je bila, včeraj, v skupnem nastopu škofa Jamnika, Janeza Janše in Lojzeta Peterleta. Ni bila opažena?
3. Papež Frančišek ni enak kot poteze katerih od duhovnih mož: on govori resnico, si jo priznava in če je grenka, javno prosi odpuščanja:
http://www.rtvslo.si/svet/papez-cerkev-bi-se-morala-opraviciti-homoseksualcem/396725
Kdor to zmore, opravi spoved in Gospod mu pridane, kar mu manjka. Zakaj pri nas resnice ne poslušamo, ampak nasedamo na laži, ki jih nobeno sodišče še ni potrdilo?? Oooo, pridi, pridi Sveti Duh in prinesi viharni veter, ki bo odpihnil bednost naših src in nam dal vero apostolov! Navdihni naše škofe, da bodo spoznali Resnico do obisti in jo izpovedali v pogumu svetih mučencev, vsem nam v zgled! Prosimo, daj jim poguma, da javno vpijejo molitve za narod v nebo, ne enkrat ampak tisočkrat!
Pa še: tudi Janša poroča o tem, da po vsej Sloveniji, kamor je šel na proslave, desetine njih menda, čuti iskreno veselje ob obletnici domovine. Kvišku srca so že, za tiste, ki jim je domovina 'intimna opcija'.