Kraljica z Juga bo ob sodbi vstala

Marija s plaščem, sredina 18. stol., Frankolovo

Ob zatonu evropskega in ob istočasnem razmahu svetovnega krščanstva se marsikomu računica ne izide. Novi sunek evangelizacije, ki smo mu priča na južni polobli, še vedno nima odmeva v zahodnih medijih. 

Zakaj? Ker načenja naša prepričanja.

Preroki sekularizacije so zmedeni. Z novim tisočletjem je religija po širnem svetu v vzponu in kdor se z njo ne bo znal pogovarjati, bo lahko kmalu zunaj dogajanja. Omajana so tudi prepričanja liberalnih teologov. Ti so govorili o nujni posodobitvi krščanstva v smeri razumarske, humanitarne, karseda simpatične ter do posameznikovih moralnih izbir popustljivejše religije. Za katolištvo je celo obveljalo, češ bolj kot bo podobno luteranstvu (ukinitev celibata, žensko duhovništvo, odprava »baročnih« pobožnosti), bolj bo v koraku s časom.

Jug govori drugače. Tam doživlja razcvet za razum nezapleteno, čustveno neposredno, močno občestveno, človeško živahno, lokalni kulturi prilagojeno, a tradicionalno in moralno zahtevno krščanstvo.

Ko ameriški religiolog Philip Jenkins razmišlja o tem, ne spregleda nje, ki jo imenuje Kraljica z Juga. Katoliška Cerkev na Jugu raste tam, kjer je živo češčenje Device Marije, ugotavlja. Drugače tudi biti ne more, bomo dodali. Jezus, ki je pred dvema tisočletjema po Mariji prišel med nas, tudi danes najraje ubira isto pot. 

Religiologi in psihoanalitiki bodo govorili o katoliškem marijanskem triku, s katerim v moško hladno dogmatiko in moralko spustimo žensko, da bi k verovanju pritegnili preproste ljudi. Mi bomo občudovali načrt Boga, ki je hotel mater za svojega Sina in za vse človeštvo.

»Kraljica z Juga bo ob sodbi vstala s tem rodom in ga obsodila, kajti prišla je s konca zemlje ...« je dejal Jezus intelektualni in verski eliti tistega časa (Mt 12,42). Tudi danes, na Jugu očitno, manj očitno pa na obrobju naše družbe, kot nekak religiozni underground pojav, vstaja Kraljica, izreka sodbo in spreminja človeštvo.


* To besedilo je bilo najprej objavljeno 22. maja 2011 kot uvodnik v tedniku Družina.