Varuhom Ustave glede muzike (glosa)

Varuhom ustavnega reda v Republiki Sloveniji!

Kot državljan Republike Slovenije, v kateri sta država in religija absolutno ločeni, ostro protestiram proti predvajanju verske glasbe na javnih in tudi zasebnih radijskih postajah. Na javnih zato, ker so javne, torej po definiciji ločene od religije. Na zasebnih zato, ker to delajo brez ustreznega opozorila poslušalstvu. Skladbo spustijo in še preden se zaveš, za kaj gre, si že pod zvočnim kladivom verske propagande.

Velikanska večina slovenskih glasbenih urednikov je zelo zavedna glede ločitve države in religije, ko gre za slovenske verske pesmi. Kolikor mi je znano, se še niso se zmotili do mere, da bi zavrteli kakšno Marijo skoz življenje ali In polje prepeva in cvetke pojo. Propust, če se izrazim strokovno, se zgodi pri tujih pesmicah. Tam se včasih grobo krši ustavno načelo in žali čustva nevernih prebivalcev Republike Slovenije.

Kdaj sem postal pozoren na ta propust? Enkrat v avtu, ko so po znani komercialni radijski postaji spustili tipično obredno pesem. Poznate besedilo Svet, svet, svet si ti Gospod Bog? Pri svojih seansah (pri t.i. svetih mašah) ga uporablja vsem dobro znana sekta. Na radiu ga seveda ne boste slišali v slovenščini. A takrat v avtu ob pol petih popoldan sem slišal: Santo, santo, santo, santo es el Señor Dios..., kar ni nič drugega kot v španščini zapeto Svet, svet,.... Ali se zavedate, da ta spev omenjena sekta zapoje med obredom tik preden njihov svečenik dvigne kruh in reče: To je moje telo?

Na sploh opozarjam, da se v latinske ritme, ki jih skozi poletje radii posebej veliko vrtijo, često prislini kaj izrazito protiustavnega. Taka je na primer pesem A Dios le pido (Prosim Boga) od Juanesa. Eno samo ponavljanje prošnje Bogu (zaradi slovnice moram žal pisati z veliko), da bi imel zdrave starše, srečo v ljubezni ter zmago v socialnih bitkah.

Razumem, da radijski glasbeni uredniki ne razumejo špansko. Toda večina jih razume in govori angleško. In glej ravno pri angleških skladbah je največ propustov. Naj jih naštejem nekaj, ki sem jih slišal zadnji čas:

• Leonard Cohen – Hallelujah; spet popularna pesem; poleg očitnega bibličnega vzklika aleluja besedilo pesmi brezsramno namiguje na do grešnikov usmiljenega Boga.
• Simon & Garfunkel - Mrs. Robinson; na radiu sem jo slišal pred kratkim; iz pesmi kot iz zasede skoči stavek: Gospa Robinson, Jezus vas ljubi, bolj kot si mislite. Nezaslišano!!!!
• U2; nima smisla naštevati; preventivno prepovedati vse komade ne samo zguljenega I Still Haven 't Found What I'm Looking For; res da jih večina ni verskih, a lahko da imajo vložena subliminalna sporočila. Kako že pravijo izkušeni Angleži? - Ne zaupaj Ircem!
• Bob Dylan – če je njegovo Trkanje na nebeška vrata ponarodelo in je prepozno za ukrep, prepovedati vsaj radijsko predvajanje pesmic z albuma Saved ter z konvertitskega albuma Slow Train Coming; če kak radio vztraja pri predvajanju kakšne od teh Dylanovih skladb, naj bo to samo po poprejšnji odobritvi Mirovnega inštituta ali podobnih izpostav organizacij delovnega ljudstva.
• Sinead O'Connor – Something Beautiful in seveda ves album Theology; punca je veliko obetala (nekoč je na odru javno raztrgala sliko rimskega velikega vrača Janeza Pavla II.), a je virus nazadnjaštva dosegel tudi njo. Poslušajte samo njen Kýrie Eléison (Gospod, usmili se).
• Green Day – Welcome to Paradise; rokerji opevajo socialno dno in umazane ulice imenujejo Paradiž; večini je to igra besed, meni, poznavalcu, zadeva diši po teologiji osvoboditve. Drznimo si biti strogi. Rokerji so samo na videz zavezniki čistega napredka.
• In še in še … Preberite zapis o prikritem verskem sporočilu pri mnogih songih na huffingtonpost.com. Ustrašili se boste!

Pričakujem osveščanje delovnega ljudstva in ukrepanje proti elementom, ki morda po neumnem morda pa sledeč kakšnemu tajno skovanemu načrtu (saj veste, katere sekta je tega željna in zmožna) dopuščajo ta nered v elektronskih glasilih. Kaj delajo pristojne službe? Kaj delajo razsvetljene politične stranke, ki se imajo za zaščitnice države pred religijo? Kaj delajo religiologi, ki so si dali dr. pred ime, da bi bili bolj kot drugi državljani budni glede tovrstne infiltracije? Kaj delajo združenja civilne družbe, ki prejemajo dotacije, da bi zamejile versko aktivnost na terenu?

In ne mislite, da je radio edini, ki zanemarja resno in temeljito ločitev države od religije. Tu je še problem nogometa na televiziji. Veliko nogometašev se križa, pokleka ali se kako drugače versko izraža – in vse to televizija v živo prenaša v naše domove! Tudi Republika Slovenija bi lahko uvedla, kar je že uvedla Republika Iran. Tam tekme mednarodnega nogometa prenašajo z zamikom, da imajo za to izurjeni javni uslužbenci čas odstraniti neprimerne kadre. Bomo Slovenci vedno med zadnjimi, ko gre za napredne rešitve?

Skrajni čas je, da ubranimo Ustavo RS ter rečemo STOP verski ofenzivi skozi eter!

Ignac Hajdinski, zaskrbljeni državljan

U2
(s spleta)