Naj Cerkev spremeni svoj nauk o migracijah?

Čemu je družbeni nauk Cerkve naklonjen migracijam?

Zakaj ima Cerkev migrante rada? Na osnovi izkustva in teologije:

- biblično izkustvo »migrantov« kot Abraham, Jakob, Mojzes, celotno izvoljeno ljudstvo (romanje po puščavi, preselitev v babilonsko suženjstvo), Jožef in Marija, apostoli;

- izkustvo antične Cerkve, ko se je v prvih treh stoletjih evangelij širil enako preko migracij kristjanov kot preko misijonarske dejavnosti škofov;

- izkustvo izgradnje Evrope narodov po padcu Rimskega cesarstva; Evropa se je oblikovala na način, da je kot »družina narodov« sprejemala nova ljudstva (med zadnjimi Madžare in Vikinge), ta pa so sprejemala krščansko vero in kmalu soustvarjala evropsko identiteto.

Skratka, v prvem tisočletju je cerkven »multi-kulti« uspešno deloval. Migracije so kljub začetnim pretresom ob prihodu novih narodov na koncu koristile evangelizaciji in Cerkvi. 

A zgodilo se je tudi, da Cerkvi ni uspelo. Z arabskim vdorom v Španijo (8. stol.) in turškim na Balkan (15. stol.) namreč. Zdaj »nov narod« pride s svojim monoteizmom in svojim pravom, ki sta v startu radikalno konkurenčna. Cerkveno-evropska »multi-kulti« formula »družine narodov« tokrat kakopak ne deluje.

Cerkev brani pravico do migriranja

V modernih časih naklonjenost Cerkve migrantom ne jenja. Nekaj citatov.

Bl. Janez XXIII. l. 1963: »Vsak človek ima pravico, če so v ozadju pomembni razlogi, da se preseli na tuje in se tam ustali.« 
Bl. Pavel VI. in 2. vatikanski koncil l. 1965: Mednarodne migracije so izraz »širokega impulza v smeri združitve narodov in celotnega vesoljstva, pri čemer ni težko prepoznati Božjega Duha«. 
Sv. Janez Pavel II. l. 1988: »Izmed vseh človeških izkušenj je Bog hotel izbrati izkušnjo migracije, da bi ponazoril svoj odrešenjski načrt.« Isti papež l. 1991, bolj konkretno: »Četudi ne smejo ustvarjati svojega ločenega sveta, se priseljenci tudi ne smejo pustiti asimilirati, vsrkati, do točke, da bi se v družbi gostiteljici povsem razgubili.«

Sedanjega papeža Frančiška ni potrebno citirati. Vsi vemo, kakšna je njegova drža.

Pozor! Migracije niso iste kot pred stoletjem

Francoski novinar in likovni kritik Laurent Dandrieu, rojen l. 1963, gornji nauk dobro pozna, vendar mu v knjigi Cerkev in priseljevanje (Église et immigration, 2017) oporeka. Razlog? Migracije danes niso enake migracijam včeraj. Katoliški nauk je dober za migracije, kot so bile, ne pa za migracije, kot so. In kakšne so migracije danes? Za razliko od prejšnjih, ki so bile večinoma intra-occidentale (znotraj zahodnega miselnega kroga), so te zahodni kulturi izrazito tujerodne, masovne in slabo nadzirane ter z veliko možnosti, da se migranti ne integrirajo, oziroma, huje, da ustvarijo vzporedne družbe in povzročijo zaton evropske paradigme. 

Če uporabimo metaforo: migracije včeraj niso bile trojanski konj, današnje so mu podobne. Čas je, da se papež in Cerkev streznita ter opustita svoj »angelski« pogled na migrantsko problematiko.

Kaj je »katoliško«? 

Pravkar zapisano je teza, za katero ni potrebno znanje francoščine in branje Dandrieujeve knjige, da se z njo seznanimo. Odpremo Twitter ali pogledamo v naš desni tisk in že jo ugledamo. Kar je novega, je spodbuda Cerkvi, naj bo bolj stvarna v ocenah in naj osveži svoj nauk o »katoliškosti«. 

Kajti »katoliško« (iz gr. kata+holos = o vsem) ni samo univerzalno, splošno, za vse, vesoljno, holistično,... temveč je tudi partikularno, singularno, posamezno. »Katoliško« ni potemtakem zgolj prizadevati si za združitev narodov v eno, temveč tudi prizadevati si, da narodi ohranijo sami sebe oz. svojo duhovno in kulturno identiteto, zlasti v primeru, ko je ta ogrožena. »Katoliško« je nenazadnje braniti sebe kot katoličane.

Če dodamo: »katoliško« je eno in drugo, svetovljanskost in lokalpatriotizem. Modrostni izziv je, kako in kdaj kaj bolj ali kaj manj poudarimo. Slovenci imamo ljudi, ki so ta izziv zmogli in ga odlično utelešajo. Na primer bl. Anton Martin Slomšek. Kmečki fantič s Sloma je v svojih zrelih letih postal velik narodni buditelj, ne da bi zapadel v nacionalizem.

* Vir o Dandrieujevi knjigi: članek F. J. Contreras, La Iglesia y la inmigración (link ). Foto B.C.: Trojanski konj v bližini Frankolovega.