četrtek, 15. december 2022

Božič in antični Ptuj


So antični Ptujčani prvi v Evropi praznovali božič? Vprašanje je na mestu in se z njim ukvarja tudi stroka, saj je Viktorin Ptujski (+303) kot prvi zahodni pisec omenjal 25. december kot dan Jezusovega rojstva. Če so torej Petovionci že okrog leta 270 (se pravi, slabo stoletje pred ostalo Evropo) vedeli za dan Jezusovega rojstva, so na ta dan Jezusovo rojstvo tudi praznovali? Ampak iz arheoloških virov vemo, da so petovionski mitraisti na isti dan praznovali tudi rojstvo boga Mitre.

Razumljivo je, da se temu vprašanju nisem mogel izogniti, ko sem pisal roman Šesti pečat. V XXI. poglavju romana ("Sinodalna preiskovanka") se vprašanja lotim neposredno. Smo v letu 299 na sinodi petovionskih kristjanov. Viktorin in krščanski starešine razpravljajo ali naj praznujejo 25. december ali ne. Vzpostavita se tabora "pro" in "contra". Na koncu zmaga kompromis. Takole sem zapisal v romanu: 

Šesti pečat, str. 194-196

Diakon Celz je odprl tretje tehtno vprašanje: zdaj ko vemo, da se je Gospod rodil na osmi dan pred januarskimi kalendami, in nekatere krščanske družine v Petovioni na ta dan ne delajo, temveč praznujejo, tako da pojejo in dobro kuhajo, bomo na osmi dan pred januarskimi kalendami tudi kot celotna krajevna Cerkev praznovali dan Gospodovega rojstva? Bo petindvajseti dan v decembru nov krščanski praznik?

Starešine so se razdelili na dva tabora. Stranka proti praznovanju Rojstva je govorila o zmedenem decembrskem času, če ne o zmedenem, pa vsaj o nerodnem. Uvedba krščanskega praznika na tako občutljiv dan, ko pogani zaključijo z norimi saturnalijami, panonski mitrovci pa praznujejo rojstvo sončevega Mitre, bi zmedo in neroden položaj zgolj povečala. Tako ali tako že zdaj kakšni pogani trdijo, da kristjani častijo Sonce, ko jih vidijo, da zjutraj molijo obrnjeni proti vzhodu.

Stranka za uvedbo praznika rojstva, ki bi ga obhajali na petindvajseti dan v decembru, je trdila, da se krščanska resnica ne sme ozirati na mitrovsko laž in da naj Cerkev jasno in glasno praznuje, kar ji nalagata srce in nauk. Vemo za dan v letu, ko je bil rojen Gospod, ne sramujmo se ga! Praznujmo!

Stranka contra se je nato naslonila na dejstvo, da nobena krščanska skupnost v širnem Iliriku in veliki Italiji ne praznuje Gospodovega rojstva. Če bi ga Petoviona začela praznovati kot prva in edina, bi se spet oglasili oni škofje, ki Viktorina že zaradi njegovega nauka o tisočih letih gledajo postrani. Rekli bi, da Petoviona pretirava in hodi po svoje.

Stranka pro je loputala, da nekdo mora biti prvi. Zakaj ne bi bila Petoviona vsaj enkrat v kakšni pomembni stvari prva? Če bomo Petovionci imeli sami sebe za zaostalo provinco, bomo do konca časov zaostala provinca tudi ostali.

Stranka contra je opozorila, da nekje v Egiptu pogani v noči z devetega na osmi dan pred januarskimi kalendami praznujejo rojstvo sončnega božanstva, ki ga rodi devica Kore. Ljudje se sredi noči zberejo pred templjem, visoki svečenik pride iz templja in oznani, da je devica rodila Sonce. Bomo zdaj petovionski kristjani posnemali tovrstne gnusobe ali kako? Bomo Jezusovo mater Marijo primerjali s Kore, z Izido, z Artemido? Nikakor! Deviška mati Marija si ne zasluži takega ponižanja.

Stranka pro je z manj loputanja podala naslednjo misel: četudi je petindvajseti decembrski dan za mnoge pogane čaroben in ga praznujejo znotraj votlin svojih zmot in greha, to še ne pomeni, da nekje na dnu srca ne hlepijo po resnici. Priče smo tipanju, ki ga je zaznati v nekaterih njihovih obredih in v njihovem dojemanju teka sonca, lune in zvezd. Ali ni poganski mit o devici, ki rodi odrešenika, nekakšna napoved resnice, da bo nekoč prava Devica v resnici rodila pravega Odrešenika? Pomnimo, tudi slavne sibile so bile poganke, pa so občasno prerokovale božje reči.

Stranka contra se je začudila, da se dobri in s pametjo obdarovani kristjani naslanjajo na izreke sibil. Snežina pod silo sonca in lističi ob sunku piša – to so izreki sibil.

Celo uro je trajalo, da so se prebili do enotnega mnenja in spredli nekaj jasnih povedi. Eksuperat je na koncu zapisal: 

Tretji sklep: Naš Gospod Jezus Kristus je bil rojen na osmi dan pred januarskimi kalendami, ko sta bila konzula Sulpicij in Kamerin. Ker na ta dan petovionski mitrovci in drugi pogani bučno praznujejo njihove gnusobe, vključno z rojstvom Mitre in Sonca, ni primerno, da petovionski kristjani na isti dan v Domu ali v Učilnici javno praznujemo Gospodovo rojstvo. Dovoljeno pa nam bodi na ta dan, ki je petindvajseti dan v mesecu decembru, prekiniti post, opustiti težko delo, si pripraviti boljšo jed ter se v krogu domačih z molitvijo in petjem spomniti na našega Gospoda Jezusa, ki se je rodil v Betlehemu.

1 komentar:

  1. So vsaj o Jezusu govorili.

    No, hudo posredno, več so govorili o 'temačnih kultih', a vseeno, Jezus je bil vsaj pikico zraven.

    Se pa vidi, v kakšnih časih smo. Oba veva, Branko, da danes pisati o čem višjem kot so kregi in meseni greh, itak ne zadrži bralcev, zato pisarji Resnice pišejo samo še iz svoje dolžnosti, dolga in Ljubezni do Gospoda. Ali pa še to ne. Ker dajati bisere svinjam je greh v vseh pravih religijah, pujsom je bolje dati korenje, krompir in repo; to jih vsaj malo nasmehne. In jim prikrije čekane.

    In tako tokratni blog zaznavam kot tista pisanja v stari komi Jugi, ko je nekdo svoje tegobe v partiji, družbi, Cerkvi ali službi zavil v basni, glose, zamišljeno zgodovino, potuhnjen rock in pank, poezijo, ali pa zalil z alkotom in obesil na skednju.

    Morda pa raje naredil kompromis? Kompromis! To je zdaj 'top' vodilo družbe in Cerkva: naredi kompromis, drugače greš v izbris! Zato:
    kompromis s pogani, kompromis z Afričani,
    kompromis s svobodo in fekalno vodo,
    kompromis pred oltarjem, kompromis s talarjem,
    kompromis z noro babo, kompromis s kuštravo barabo,
    kompromis v morišča, kompromis na sodišča,
    v človekove pravice in vse resnice,
    kompromis v sveto spoved, hej;
    kompromis za enajsto zapoved!

    Ja, to je pozabil Oča Nebeški, pa Sin tudi: zapovedati zlizane kompromise z vsakim možnim pocukrom, strupkom, toplovodarjem ali kmerom. Opa - ne pa kmetom!

    Kmete pa le privijte! Kaj bodo klinac se z ocvirki mastili! Pa svoje krave redili. Fuuuj! Pa ko stojijo 'Na svoji zemlji' pri Ljubljani: spusti nanje besne uniforme, da jih zdručkajo in zribajo po tleh, ker si je glavešina zamislil speljati drekec čez njihove poljane in naravne vodne rezervoarje. Ne, fak, tu pa NI kompromisa! Udri ga, kmeta - mediji pa tišina, a je jasno!

    Enako je z vsem ostalim 'fašizmom'. Če bo treba tudi s harmoniko in potico! Ker to je vse janšizem. Biti pravi čas na vrsti pri zdravniku, je danes postalo janšizem. Ker resnično svoboden človek zlahka počaka tri leta. Tudi če umre.

    Ja ja, tak časi so. Tak'le mamo: dič tle, 'dič tam.

    A so vsaj o Jezusu govorili.

    Zadnjič slišim za hudo grmenje v Cerkvi. Obupno atmosfero. Ampak OK,

    ali vsaj o Jezusu govorijo?

    Ali pa je, kot je sveta Favstinka ugotovila: o vsem se ti možaki menijo, samo o Tebi ne!

    In se ne. In ne.

    Ampak OK. Živi in pusti živeti, črv jona:
    če črne mondure želijo k hudiču - naj gredo. Samo jaz ne grem.
    Če si je narod po jutranji sveti maši izvolil izjemno svobodo - naj jo ima! A moja ni taka.
    Če krščeni ljubijo potrošenega 'predsednika' v odhodu tja dol ¬- naj gredo za njim! Pa ko svoji tanovi nedeljski izbranki obljubljajo dnevni rožni venec - naj le plačujejo zanjo in njene milijone! Vsa družina naj ji plačuje. Saj so kristjani.

    Itak na izumiranju.

    A tale črv tukaj ne gre zraven. Ker kompromis te skisa. Zamislite si kompromis med Jezusom in hudičem. A zdaj vidite, da to ne pelje nikamor? Dobite namreč slovenskega levaka. Ali pa levega dešnjaka. NSi? Nekaj izgubljenega v norosti sveta, torej.

    Finale: tisti, ki znate, iz srca in vere, MOLITE. Mistiki vseh starih kultur vedo, da kozmična 'riba' res obstaja; ni izvorni krščanski Nauk zaman povezan z vodo in ribo. Zato je tudi Jezus Riba. Edina, ki nas rešuje pred posledicami naše norosti.

    Molite. Kajti prišla je, prišla, riba Ukrajinika, ki je žanjčev srp, ki zdaj plevel od zrnja ločuje. Pri nas in vsem svetu. A ni še prišla dokončno, ker mora svet še živeti, zaradi zadnje vrstice pesmi bo še živel. A to ne bo večno. Previdno torej:

    Riba po morju plava, riba Faronika.
    Jezus za njo priplava, po morju globočin:
    ʺO, le čakaj, čakaj, riba, riba Faronika!
    Te bomo kaj 'prašali, kak' se po svet' godi.ʺ
    ʺČe bom jest z mojim repom zvila, ves svet potopljen bo;
    če se bom jest na moj hrb't zvrnila, ves svet pogubljen bo.ʺ
    ʺO nikar, nikar, riba, riba Faronika!
    Zavolj' nedolžnih otročičev, zavolj' porodnih žen!!ʺ

    Ne zavoljo črnih mondur, torej.

    Slovenec krščanstva NIKOLI ni zares sprejel. Je anathemec pravzaprav.
    Še ENEGA svetnika nimamo.

    Samo sili se je podredil.

    Kot se danes. Neki drugi.

    OdgovoriIzbriši