Dolgo je veljalo, da je strela nekaj nadnaravnega, nekaj, s čimer upravlja Bog sam. Ko smo kristjani v novem veku počasi že sprejemali znanstveni pogled na svet, smo se še najdlje »upirali« prav pri streli. »Sonce, dež, gibanje planetov ... da, to so naravni pojavi,« smo rekli. »Toda strela. Strela pripada Bogu in Bog sam z njo upravlja.«
Pomembno je bilo zato delo ameriškega znanstvenika Benjamina Franklina, ki je leta 1749 dokazal, da je strela električni pojav. V Evropi je češki duhovnik Prokop Diviš leta 1754 prvi postavil strelovod. A zadeva ni bila lahka. Na Nemškem se je sprožila resna razprava, ali se ljudje smemo pred strelo zaščititi. Tradicionalno verni so še naprej vztrajali, da se ne smemo, ker bi s strelovodom posegali v božje delovanje. Strelovod bi žalil Boga. Zmagalo je prepričanje, da če se zaščitimo pred drugimi naravnimi pojavi, kot sta mraz in dež, se smemo zaščititi tudi pred strelo. Posebna teološka komisija je leta 1770 dovolila izgradnjo prvega strelovoda na Nemškem. Postavili so ga ob cerkvi sv. Jakoba v Hamburgu.
»O Bog, reši me mojega Boga,« je vzkliknil Mojster Eckhart. Ljudje smo namreč tako zelo vezani na določene predstave o Bogu, da nam je »moj Bog« lahko ovira na poti do samega Boga. Dolgo smo verjeli, da Bog upravlja s strelo, ker potem otrokom in sebi ni bilo težko dokazovati, da Bog je. Pa tudi zato, ker nam je bil všeč Bog, ki je mogočen, dih jemajoč, strašen in lep, samovoljen, kaznovalen, skratka, Bog s strelami v naročju. Res je, brez predstav o Bogu ne moremo misliti o Bogu. A obenem moramo svoje predstave o Bogu sproti preraščati. Eden izmed ciljev svetega leta usmiljenja je prav ta, da se očistimo manj primernih predstav o Bogu in se osredotočimo na bistveno – na Usmiljenje.
* Besedilo je najprej izšlo 25. 9. 2016 kot uvodnik v tedniku Družina. Foto: DK photography - Facebook, Nevihta na Ptuju, 23. maja 2016.
To sem prebral že na naslovnici Družine. Bil sem od (brezbožne) strele zadet in Gospod me je moral 'pomiriti', da je On še vedno šef za strele. Če bi takrat lahko pod članek komentar napisal … Pisal bi o marksizmu v Cerkvi, o padlih vernikih, ki nevede pestujejo Boga nepriznavajoče filozofije, katerih je celo Cerkev polna kot je ježek uši. Le kdo bo kdaj izgnal tega satana iz nje? Toda - če ga Gospod tolerira, kaj naj se potem gnjavi ta ničevi nihče? Bog že ve kaj dela, in pametnim pušča, da ga prepoznajo, pamet pa daruje tistim, ki ga ljubijo. Ostali pa opletajo naprej skozi življenje.
OdgovoriIzbrišiPsalm 147 omenja: »On zagrinja nebo z oblaki, zemlji pripravlja dež, pusti, da poganja trava po gorah. On daje njen živež živini, mladim vranom, ki kličejo … Sneg daje kakor volno, kakor pepel siplje slano. Svoj led meče kakor drobtine; kdo more obstati pred njegovim mrazom? Pošlje svojo besedo, in jih odtaja, svojemu vetru veli, da piha, vode stečejo …« Za vse je šef, le za strele ne? Duhovnik, duhovnik, kako veš kdaj Gospod pušča strele naravi v grmenje, in kdaj jih usmeri Sam, da iz usmiljenja prinesejo sadeže spoznanja? Spomni se ženske, ki jo je strela sežgala, zdaj pa zdrava predava po svetu o Gospodovi milosti. Ni bila tudi nekje blizu tvoje fare? Se upaš trditi, da je bila tista strela le od narave? Seveda je od narave, ampak ali je LE od narave? Ti kar trdi, ki si tako smel, da si še strah izgubil. Tudi vere ne rabiš več.
Gospod je izvor vsega, TUDI NARAVE. Zato tudi naravo posredno upravlja Gospod, preko svojih podložnikov, zakonov, ki veljajo za materialni svet. Ker je izvor vsega, je tudi izvor strele. Seveda je strela naravna, a kdo upravlja naravo? Ko svetnica ni imela živeža za svojo skupnost, so molili, in prišla je – glej ga zlomka Branko – narava, v obliki kmeta s polnim vozom hrane. Naravne, bio. Seveda so vsi slavili Gospoda, ne narave, kmet pa je bil deležen blagoslovov, upam.
Hudič je v hiši, ko uradni govornik na prvi strani elitnega verskega glasila trosi posvetne znanstvene razlage Božjega stvarstva. Nekam posmehljivo. Pravi Cerkveni Marx? Znanstveniki imajo le materialni um, ne zmorejo presežnega, zato lahko lovijo informacije le znotraj tega omejenega prostora materialnega dela Stvarstva. Za vsako stvar najdejo kako priložnostno besedno zvezo ali igrico, sicer pa si jo izmislijo, saj so pomembni ljudje. A v resnici so, kar se tiče poznavanja Gospoda in celotnega stvarstva, le tepčki v primerjavi s kakšnim nepismenim, zapuščenim in zaničevanim Gospodovim svetim, sveto.
O, ti še en moderni duhovnik, PC mojster, ki verjameš vsem novodobnim pretvorbam Svetega pisma! Sveti očaki pa so bili neumneži, kajne. A Gospod je vsepoln, njegovih oblik je brezmejno. PRAV sicer trdiš, v zadnjem stavku (to te rešuje), da je dobro predvsem milega Gospoda poznati in častiti, a če smrkavec pozna le očetovo denarnico, ne pa njegove pravične desnice, bo postal gnil človek. Če pridigaš le popustljivo usmiljenje Gospoda, ne pa tudi očetovskega usmiljenja in usmiljenja preko zakonov narave (kajti takrat se najhitreje učimo), potem Gospoda ne moreš poznati zares in postaneš nemaren, opolzek do njega. Bog se usmili tistega, ki se je odločil, da nikoli ne preraste veroučnih oblik teoloških razlag, primernih le za otroke. Da ne uidejo.
Bog nas reši teologov in njih učencev, ki so zasadili meč neznanja med Boga Očeta in Jezusa, med Staro in Novo zavezo, kot da so to različna kraljestva. Samo še Jezusa malo priznavajo, ker pa je tudi on zahteven, odidejo k Materi in jo žicajo za svoje ničeve potrebe. Mati pa ima nalogo od Šefa vsega, tudi strel, da jim POPUSTI, saj ve, da jih bo usmiljeni Oče vodil preko bolečih rezultatov njih zablod. Tako zelo je usmiljen. Kar žicajte - vse vam bo dano.
Odslej boš vedno, ko slišiš ali vidiš strelo, v dvomu. Še bolj. Vedno se boš spomnil svoje zastrašujoče smelosti. Podobne nastopom v Cerkvi sovražnih medijih. Kako si samo ti pogumen! Ne boš pa spreobrnil nobene duše. Kar pa je tvoje edino poslanstvo.
Ave.