Abbi donna di te minore, se vuoi essere signore.
(Imej za ženo tebi manjšo, če hočeš biti gospod.)
Italijanski pregovor
22. julija 2016 prvič praznujemo dan Marije Magdalene kot praznik. V hierarhiji katoliških praznovanj je namreč 2. junija letos z vatikanskim dekretom god Marije Magdalene napredoval iz ravni „obveznega goda“ na raven „praznika“. Papež Frančišek hoče s to potezo poudariti odlično vlogo Marije Magdalene v evangelijih in v življenju prve skupnosti. Obenem pa v skladu z zadnjimi znanstvenimi dognanji prispeva k odpravi „zgodovinske krivice“, ki je je bil deležen lik Marije Magdalene. Slednja namreč ni bila prostitutka, ni bila spokornica (v smislu odmaknjenega spokorniškega življenja) in ni bila Jezusova žena. Gre za tri trdovratne zmote, ki jih imamo dolžnost počasi zradirati.
1. Ni bila prostitutka, imela pa je težko preteklost
Prvi mit o Mariji Magdaleni je, da je bila prostitutka. Mit temelji na sedmem poglavju Lukovega evangelija, kjer imamo prizor, ko „neka žena, ki je bila v mestu grešnica“ Jezusu s solzami moči noge, mu jih mazili in briše s svojimi lasmi. To ni Marija Magdalena! A stoletja bibličnih razlag, pridig in slikarskih upodobitev so v tej grešnici videle Marijo Magdaleno. Zakaj? Zato ker Magdalena z imenom in priimkom nastopi takoj v naslednjem poglavju. Na začetku osmega poglavja Lukovega evangelija beremo: „Potem je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi, oznanjal in razglašal evangelij o Božjem kraljestvu. Z njim so bili dvanajsteri in nekaj žená, ki jih je ozdravil zlih duhov in bolezni: Marija, imenovana Magdalena, iz katere je odšlo sedem demonov,...“
Marija Magdalena je obveljala za spreobrnjeno prostitutko, ker se je napačno ali prehitro povezovalo troje:
- varljiva bližina zapisov v Luku: najprej grešnica v 7. poglavju, takoj nato Marija Magdalena v 8. poglavju;
- „sedem demonov“, ki so zapustili Magdaleno, ni nujno seksualnega značaja; število sedem je simbolno in pomeni „veliko“; „sedem demonov“ lahko ponazarja neko zelo težko zdravstveno in čustveno situacijo; Marija Magdalena je zagotovo imela težko preteklost in globoko travmo, iz katere jo je rešil Jezus;
- galilejsko objezersko mestece Magdala, od koder je prihajala Marija Magdalena, je bilo na slabem glasu zaradi blagostanja in določene moralne razpuščenosti; obstaja seveda možnost, da je to mesto Marijino duševnost precej zaznamovalo tudi v smislu negativne seksualne izkušnje (nekateri namigujejo na spolno suženjstvo).
2. Ni bila spokornica, (verjetno) je bila cerkvena voditeljica
Če je Marija iz Magdale bila nekoč prostitutka, kaj bo delala zdaj, ko to ni več in hoče služiti Bogu? Zgodnji srednji vek je našel rešitev: spokornica bo! In to je drugi mit. Nobenega svetopisemskega ali zgodovinskega dokaza ni, da je Marija Magdalena obdobje po Jezusovem vnebohodu preživela umaknjena v samoti predajajoč se spokorniškim opravilom zaradi grehov svoje preteklosti, pa vendar smo jo do nedavnega upodabljali kot jokajočo žensko z razpuščenimi lasmi, ki zre v lobanjo. Taka podoba je odgovarjala „protiseksualni revoluciji“, ki se je začela z Avguštinom in je stoletja obvladovala zahodno krščansko moralko in duhovnost. Pod-sporočilo je bilo naslednje: lepa in privlačna ženska naj se skrije pred svetom in nič ni narobe, če preventivno joče nad svojo greha zmožno naravo. (Zanimivo: vzhodno krščanstvo Marije Magdalene ni risalo kot spokorjene prostitutke.)
Zadnje raziskave gredo v drugo smer. Marija Magdalena se vse bolj kaže kot ena izmed vodilnih likov prvotne Cerkve. Bila je prva priča Jezusovega vstajenja, prva, ki je apostolom povedala o praznem grobu. Tomaž Akvinski jo imenuje „Apostola Apostolorum“ (apostolka apostolov). Je ta njena vloga bila slučajna? Ali je na velikonočni dan svojo pomembno vlogo zaključila ali pa je še kakšno desetletje ali dve po Jezusovem vnebohodu nadaljevala z aktivno vlogo oznanjevalke in organizatorke skupnosti? Pred nekaj leti sem v Madridu poslušal predavanja iz Nove Zaveze, v katerih so se predavatelji močno nagibali k tezi, da je Marija Magdalena „apostolsko“ službo nekje v okolici Jeruzalema vršila vse do svoje smrti. V skladu s splošno tendenco drugega stoletja, ko so ženske iz vidnejših in vodilnih vlog znotraj Cerkve počasi izginjale, se je tudi na vodilno vlogo Marije Magdalene „pozabilo“.
3. Ni bila Jezusova žena in pramati Merovingov
Recimo, o zgodovinski Magdali, od koder izhaja Marija Magdalena, danes vedo povedati kaj le strokovnjaki. O tem, da je Marija Magdalena bila Jezusova žena, ki je z Jezusovim biološkim potomcem pod srcem zbežala preko morja v južno Francijo in tam umrla, pa vedo povedati slovenski srednješolci, ki v petek popoldan popivajo v parku. Jezusov in Magdalenin sin naj bi nato postal praoče frankovske dinastije Merovingov, katere člani naj bi med drugim imeli to lastnost, da so z dotikom ozdravljali bolnike – točno tako kot njihov daljni prednik v Palestini, preden so ga dali na križ. Legenda o „svetem gralu“ naše srednješolce še pouči, da je Marija Magdalena v središču največje zarote v zgodovini človeštva ter da je na tej zaroti zgrajena celotna zgradba krščanstva. Roman Dana Browna „Da Vincijeva šifra“ in po romanu posneti film sta doživela svetovni uspeh, ker sta nam pomagala končno dešifrirati šifro vseh šifer, ter zvedeti, kdo je bila resnična Marija Magdalena. In sesuli smo krščanstvo...
Naš komentar? Malo morgen.
Gre za prastaro gnostično izročilo in minorno a trdoživo legendo, ki hoče Marijo Magdaleno prikazati kot Jezusovo ženo, a danes ta tradicija dlje kot do burjenja domišljije in do bajnih zaslužkov nekaterih svečenikov sodobne pop-kulture ne pride.
 |
| Vzhodna ikona: Marija Magdalena z rdečim jajcem. Po legendi o jajcih, ki so postale rdeče, ker cesar Tiberij ni verjel Mariji Magdaleni, ko mu je povedala o Kristusovem vstajenju. "Prej bodo ta jajca postala rdeča, kot pa da bo kak človek vstal od mrtvih," je dejal. In jajca so postala rdeča. |
Je pa lik sv. MM en zanimiv indikator odnosa Cerkve do žensk, je prva novozavezna ženska, ki se ji nekako stežka, a vendarle priznava voditeljska vloga in o tej vlogi bomo verjetno še slišali tudi kar se tiče prihodnje cerkve.
OdgovoriIzbrišiDejansko brez njene intervence zgodbe o vstajenju ne bi moglo biti, ker bi tisti, ki so temu nasprotovali že vse nekako zakrili preden bi kdo drug reagiral.
hihihi... se mi zdi, da se zgodovina ponavlja, vedno znova... no, to da smo vedno znova (ne)slišane, kot je bila moja zavetnica. Ženske spoznavamo, da imamo marsikdaj kaj prav, potem pa se vadimo v potrpežljivosti, da tudi moški pridejo do spoznanja. Včasih morajo teči do groba in vanj vstopiti, pa videti zvite prtiče ali doživeti pobarvanje pirhov ali ... Evangelij je že taka stvar, da zahteva vztrajnost in zvestobo in nenehno upanje, da enkrat bodo že spoznali. Magdalena je imela in ima delež, ki ji ne bo vzet :)
OdgovoriIzbrišiAja, podpisati sem se pozabila :) sMagda
OdgovoriIzbrišiJa. V Cerkvi se je od prvih skupnosti dalje marsikaj "pozabilo", me pa veseli, da se spomin zdaj nekako prebuja 😉😂😁😀.Tudi v zvezi z Marijo Magdaleno.
OdgovoriIzbrišiHmmm ... upanje torej je 👍😎
Gornji prevod se pravilno glasi: "imej od tebe mlajšo ženo" in ne "od tebe manjšo ženo".
OdgovoriIzbrišiNič hudega, če Magdalena ni ista, ki je bila skoraj kamenjana, ista s sedmimi duhovi nesreče, ista, ki se je k Gospodovim nogam sklonila in ista, ki je sedela in poslušala ter ista, ki je tekla prva, ker je bila prva in je prvi apostol … Zame je ista, ker mi smo vse to, kar so ji greha naprtili, in še mnogo več. Pa tudi naših praškofov teologov papežev ni v koš za metati, ko so tako zaključili nekoč, ker imeli so Svetega Duha, zdaj pa je v glavnem prisoten samo še duh, tak ali drugak, in njega zaključke poslušati o svetnikih je včasih ušesom žaljivo, duši pa žalostno.
OdgovoriIzbrišiDa pa sveta Magdalena ni Jezusova žena, je pa žalitev, nevera in pekel. Mar vsaka redovnica in tudi vsaka duša čista ne želi ženitve z Ženinom, ki je Kristus? Vse prave vere imajo to ženitev in Visoka pesem ni erotika, ampak ženitev Ženina z vsako dušo, ki je postala lepa za njega. In teologi gor ali dol in tisti apokrifi - kaj ni bila Magdalena soočena s smrtjo in jo je po Gospodovi ljubezni premagala, ter zato postala NAJPOGUMNEJŠA? Mar nam Gospod ne daje poguma, če smo njegovi? In Magdalena je bila najpogumnejša, najbližja in prva tam pod križem žalostnim. Ko pa si tak, si lahko karkoli oziroma vse to: Cerkveni voditelj, učitelj, svetnik in večna nevesta Ženinu. Kaj je tu narobe? Totalno posvetnim dušam razlagati teologijo: da meso ni meso in kri ni kri in jagnje ni jagnje, pa je itak stran vržen napor – bolje jim dati pol klobase in en deci, da so mirni in te ne raztrgajo s krohotom.
Problem tega sveta je, da kleriki Boga ne srečajo, zato potem nastane toliko poskusov nekega razumevanja in toliko idej in teologij, ker vsak tak nesrečnik vse razlaga le skozi oči zemljana, ki mu gresta po glavi na koncu koncev vedno le seks in denar in zaradi njega sta Tadžamahal in New York. Tisti pregovor na začetku je pa čisto mimo, kar se teme tiče - četudi v popravku, je še vedno Tomba-špaget. Pravilno bi se glasilo: 'Če hočeš biti Gospodova duša dekliška, ki ji bo on Ženin, zapusti vse in hodi za Njim.' To je storila Magdalena, in stari očaki so že vedeli, zakaj je potrebno, da jo uporabijo povsod, nam vsem v veselje in spodbudo. Kaj nam pomagajo svetniki, katerih življenjepis se redno začenja: 'Že od malih nog je bil(a) izjemno pobožen, dober do vseh ljudi sveta in ljubeč do svojih staršev. Sošolcem je dajal svojo malico in zdravil ranjene ptičke. Nenehno je molil in se postil.' Jaz že nisem tak, sem bolj tisti izgubljeni Magdaleni podoben, ki so jo stari očaki prepoznali, zato mi je najljubša in največja in prva. In tudi Jezusu je bila in je. Hvala Bogu, da je Cerkev po 2000 letih to spoznala, kot tudi Jožefa, da je največji, pred tem pa je bil bolj mizar in postrešček in kulisa. V resnici pa je najmočnejši ob najsvetejši.
In če bi bila Magdalena res prostitutka, bi bilo še najboljše. Zanemarjena v mladosti, IŠČE neko ljubezen v moških, pade v zlo prostitucije, ujamejo jo za smrt, a Gospod ji daruje pravo LJUBEZEN, ki jo odreši za vedno. Kar je ISKALA: stik, ljubezen, odnos, ji je Gospod podaril: STIK, LJUBEZEN in VEČNI ODNOS. Ko tole razmišljam, še bolj cenim stare očake in voditelje Cerkve. Zakaj bi jih na novo podučevali, ker so neki jezikoslovci na kakem kamnu ali pergamentu našli besedo z drugačno strešico? To je nepotrebno, čutim, kajti vse je že dano in vse je že res in je nepremakljivo za večno. Kdor je pameten, sprejme, in se ne muči z zemljatimi teorijami spola. Magdalena je bila izgubljenka, da je postala najdenka - in to je potem tudi dokazala. Vsakdo na koncu najde to, kar najbolj išče in za Magdaleno je jasno, kaj je globoko v srcu iskala. Ni pa jasno, kaj iščemo mi, in ali bomo na koncu zadovoljni z najdenim?