 |
| Ribič na Galilejskem jezeru (foto B.C.) |
V vseh štirih učiteljskih dokumentih, ki jih je do zdaj napisal, papež Frančišek omenja in razlaga načelo, da je »čas pomembnejši kakor prostor«. Ne, papež ne poskuša posegati v znanstvena dognanja o času in prostoru, ki so v domeni naravoslovja. Ostaja v polju duha, kulture, pastorale. Hoče nas le poučiti, da »dajati prednost času pomeni ukvarjati se s tem, da zaženemo procese, namesto da bi posedovali prostore« (Veselje evangelija 223).
»Posedovati prostore« je značilno za tiste ljudi in organizacije, ki hočejo takojšen uspeh. In za tiste, ki jih zanima oblast nad drugimi. »Zagnati procese« je značilno za tiste, ki hočejo iskreno in učinkovito izboljšati človeka in družbo, kar pa se ne more zgoditi čez noč. Če bi recimo Slovenci v začetku osemdesetih zahtevali samostojnost zase, bi pogoreli, morda bi tudi povzročili veliko gorja. Zahtevali bi prostor, ki še ni bil pripravljen. V sedemdesetih in osemdesetih smo zato morali zagnati takorekoč nevidne procese v našem mišljenju in čutenju ter v naših medosebnih odnosih, da smo v začetku devetdesetih v enem samem napetem letu dosegli vse, kar smo si želeli: demokracijo in samostojnost.
Nekateri kritizirajo papeža Frančiška, da je preblag v odnosu do islama. Kakšni vročeglavci bi ga radi videli v vlogi nekakšnega križarskega papeža, ki brani Evropo pred »islamsko nevarnostjo«. Vendar se tudi v teh dramatičnih časih v odnosu do islama papež drži načela, da je čas več kot prostor. Če obstaja napetost med dvema religijama, je treba zagnati procese dialoga, sprave, solidarnosti. Prvi sadovi papeževe stave na čas se že kažejo. Po petih letih pretrganih vezi se Vatikan in mošeja Al Azhar v Kairu, ki je najbolj vplivna mošeja med sunitskimi muslimani, spet pogovarjata. Papež se je namreč v Rimu srečal s šejkom Ahmedom Al Tajebom, prvo duhovno avtoriteto sunitskega islama, in bil povabljen, da obišče Kairo.
»Tiha voda bregove dere,« pravi stara slovenska modrost. Nevidni čas počasi vendarle oblikuje vidni prostor.
* Objavljeno 5. 6. 2016 kot uvodnik v tedniku Družina.
Družina, št. 25, 19. junija 2016
OdgovoriIzbrišiŠkofje vam odgovarjajo, Cerkev in politika, Mgsr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof :
...Posebno vprašanje pa je nastopanje duhovnikov v medijih, ki so izrazito nastrojeni proti Cerkvi. Glede tega Zakonik cerkvenega prava naroča: "V dnevnike, liste ali periodične publikacije, ki navadno očitno napadajo katoliško vero ali nravnost, naj verniki ne pišejo, razen iz upravičenega razloga; kleriki in člani redovnih ustanov pa le z dovoljenjem krajevnega ordinarija" (kan 831 §1)
http://www.mladina.si/153892/ljudmila-novak/ MLADINA 14. februar 2014 Intervju: Ljudmila Novak, predsednica Nove Slovenije
»Žal fašistične metode obstajajo tudi na desni«
http://www.mladina.si/173454/branko-cestnik/ MLADINA 1. april, 2016, Intervju: Branko Cestnik, duhovnik
»Ko se pojavi preveč nor politik, se mora ljudstvo znati od njega odlepiti"
O tedniku Mladina tukaj ni treba zgubljati besed. Ko gre za političarko Ljudmilo Novak, ki se v javnosti deklarira kot zgledna katoličanka (in ji v tem statusu vneto pritrjujejo vse katoliške publikacije po vrsti), lahko "upravičen razlog" njenega nastopanju v Mladini najbrž iščemo v potrebi opozarjanja slovenske (katoliške) javnosti na fašistične metode opozicijskega voditelja, ki ga je tukajšnji fašistični režim ravno v času tega intervjuja po brezštevilnih medijskih pobojih - udbovski tednik Mladina je pri tem blatenju med vodilnimi - protiustavno pošiljal v zapor.
Kar zadeva p. Branka Cestnika, ki ne samo, da redno gosti v vseh katoliških medijih, ampak ima tam tudi status brezprizivne nedotakljivosti, in ki istega politika v Mladini razglaša za "norca", totalitarca in ga naganja iz politike, pa bi bilo vredno poizvedeti, če mu je kot redovniku mariborske škofije nadležni "ordinarij", to je nadškof Cvikl v Mariboru, izdal dovoljenje za nastopanje v tem razvpitem glasilu levega fašističnega režima v SLoveniji?
Pričakujem torej, da nam bo škof Stanislav Lipovšek iz Celja, ali pa sam p. Cestnik potrdil, da je bilo izdano dovoljenje za njegovo nastopanje v levem fašističnem tedniku MLADINA, kot to določa cerkveno pravo?
IzbrišiP. Cestnik ni redovnik mariborske nadškofije, ampak klaretinec, pa tudi sicer deluje na področju celjske škofije. Njegovi komentarji so premišljeni in evangeljski. Če opozarja, da si določeni politiki dovolijo preveč, ko vstopajo na področje cerkvenega življenja in tu "ribarijo", je to pač resnica. In ko sledilci teh politikov napadajo klerike, ki na to opozarjajo, smtem samo dokazujejo, kako prav ima p. Branko.
OdgovoriIzbrišiAvtor je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbrišiNekaj me heca; še enkrat:
OdgovoriIzbrišiTole o ribarjenju je pa … oprostite, pubertetno. Danes sem prebral odličen tekst, VRAGA SMO OHRANILI:
http://www.casnik.si/index.php/2016/06/17/vraga-smo-ohranili/
Narodu je preporod namenjen le, če se združijo tisti, ki Cerkvi in Bogu niso zlobni, ne glede na stranko. Cerkev pri tem ne potrebuje storiti prav ničesar, in tudi združevati se pod njeno streho in praporom zaradi tega, je brezpredmetno. A zdi se, da so v njej 'reaktivni elementi', ki želijo odbrcniti tiste, ki so ji naklonjeni, imajo pa 'radi' tiste, ki ji niso? Tako je že dolgo, odkar vernik antikriste voli v naši deželici. Doklej? Mislim, da bi se s Pozničevim (sicer ga ne poznam) tekstom strinjali tako naš kardinal, kot tudi nekateri možakarski škofje, ki zadnje čase jasno besedo zastavljajo, in to pogumno in resnično, npr. škof Štrumf, pa škof Glavan, tudi škof Jamnik je prišel do meje in zdaj izpovedal kaj je kaj, pa gospod Štuhec tudi pravo resnico izpoveduje. Brez resnice v domačem računovodstvu, pa nadškofijskem, tudi evangelijska resnica ne more biti živa. V Jezusu Kristusu se vse prepleta: naše vsakdanje življenje in naše duhovno življenje – a le, če je vrag vrag in sveti je sveti. Kjer pa je vse pomešano v imenu lažnega evangelija, je plesišče grenkega.
Razpust v Cerkvi je opazen, ker je le tako skupaj uspela ostati v času slovenskega 'bejbi-buma', nekakšne liberalizacije torej. V tem času je bilo v Cerkvi pomanjkanje klenih govornikov, prvi znanilec je bil g. Rode, a je slabo končal, vendar ne bo slabo končal.
Potem pa so še skriti cvetovi, ki jih nihče ne opazi. Tudi sveti bodo med njimi, a jih tudi Cerkev še ne vidi. Mlad je še, a ni mlad. In štajerski nadškof ni navadna, ampak neka druga ptica. Prišel bo njegov čas, ko ga svet in Duh prekalita, in kar ima v srcu, mu v narod plane.
Kaj je v tem pubertetnega, ne vidim. Janša pač ni prerok pravega evangelija. Če bi bil, bi poznal zlato pravilo: kar želiš, da drugi tebi ne delajo, tega ti ne počni drugim. In če se janševi sledilci pogovarjajo o tem, kako bo, hvala Bogu, ta papež hitro odšel, ker je že star (slišal na lastna ušesa), potem ti je jasno, kako in kaj. Prava demokracija je v tem, da znaš kot politik tudi sestopit. Škofje, duhovniki, celo papež, so napadani s strani "krščanske" stranke, ker oznanjajo Jezusov evangelij in ne nacionalističnih pogledov.
IzbrišiRazumem. Je pa to ozko gledanje, a ni mogoče vsega pojasniti vsakemu. Ljubi Bog, ko bi vsakdo malo korak nazaj storil, malo zaprl usta in malo bolj na široko pogledal! Saj se tudi katoliki prerivajo in kregajo že tisočletja, še učenci so se. Če bi le malo počakali, malo bolj na široko s srcem videli ... Tvoj govor ni Frančiškova diplomacija. Če že butaš, moraš od znotraj, iz Resnice. To pomeni imeti macolo jasnosti, a v debele blazine zavito. To je govorica Duha, če je iz Duha. Če je brat štorast za 3, moraš pač ti dodati 7. Vidiš, jaz dodajam tebi, a najbrž boš hud? Potem mi oprosti.
IzbrišiBranko ima problem: hrabro je zaznal 'satana' v Sloveniji, identificiral ga je in vzpostavil tiho sveto vojno proti njemu. Nerodnost je le v tem, da to osebo podpira Gospod in varuje Gospod in da krha čekane vsem, ki se zaletavajo vanj – zeloo so nesrečni, kmalu in za zmeraj. Gnijejo. V vsaki vasi je kaka oseba, ki jo podpira Gospod, on že ve zakaj, mi ne, a kdor se vanjo zaletuje, slabo domuje.
Kdaj bodo slovenski verniki prenehali vztrajno voliti Bogu uporne in Cerkvi hudobne, a na jeziku medene? Kot da je to nekakšen evangelij ljubezni? Pa ni, je le nadaljevanje ozračja, ki Cerkev sili v bolezni, mlade v brezbožje, vernike pa v javkanje. Prav govori papež in tudi naš škof: satan je prav posebno živahen v Cerkvi, mi pa se ne prepoznamo. Je lahko še kaj hujše od tega?