Pagola, Kasper, Ruster. Kam gre teologija?

 I. Knjižni sejem v parku

Zadnji teden sem kar trikrat obiskal madridski knjižni sejem v parku El Retiro. Špansko založništvo se predstavi. Ogromno vsega. Nekaj tudi slovenskega porekla. Kar nekaj knjig Slavoja Žižka je mogoče izbrskati in kar nekaj knjig ugledati, ki so oblikovane s posnetki mozaikov Marka I. Rupnika (zadnji španski prevod Svetega pisma npr.). S tem, da je to pomlad v španščini izšla tudi Rupnikova Umetnost življenja.

Madridski knjižni sejem. Kioski v nedogled. 457 razstavljalcev.

Od strokovnih avtorjev ima največji kup knjig Španec José Luis Sampedro, pisatelj in ekonomist. Umrl je aprila letos v 96. letu starosti. Na sejmu najbolj izpostavljena knjiga nosi naslov Humanistična ekonomija. Več kot le številke. Sampedro je eden izmed navdihovalcev vstajniškega gibanja 15-M in obvezna postaja vseh tistih, ki razmišljajo o izhodu iz zdajšnje krize ter novem modelu gospodarstva. Pomislim: če bi v Sloveniji imeli na razpolago kakšno njegovo delo, bi morda tudi naši mladi vstajniki (slaba kopija 15-Ma, moram reči) lažje šli „naprej“, ne pa da gredo „nazaj“ - v Kumrovec in socializem.

Na katoliški knjižni sceni prednjačijo knjige obeh papežev: Benedikta XVI. in Frančiška. Za papeža Benedikta lahko rečemo, da bo še dolgo med najbolj priljubljenim čtivom katoličana in še koga. Če bo slučajno zdaj, ko je v pokoju, napisal in izdal še kakšno knjigo, bo njena usoda jasna: best-seller. Svetovno bralstvo bo planilo nanjo.

Med teologi je na madridskem sejmu daleč najbolj prodajan José Antonio Pagola. Njegova knjiga Jezus. Zgodovinski pristop je že pri deseti ediciji. Španska škofovska konferenca je l. 2008 Pagolo obtožila, da Jezusa razume zgolj kot preroka ter zadevo predala rimski Kongregaciji za nauk vere. No, letos je Pagola dobil odvezo iz Rima. „Sveta Inkvizicija“ je rekla, da krivoverstva v knjigi ni. Prepiranje s škofi se kljub temu ni zaključilo. Vse skupaj je seveda Pagolo v očeh bralca dodatno povzdignilo. Kar napiše, gre za med.

II. Tri knjige, ki „delajo“ prihodnjo teologijo

Vstopimo v ozko polje teologije. Kam gre (španski) teološki voz? Kaj lahko razberemo iz najbolj podajanih in cenjenih teoloških knjig? Madridski sejem seveda ne more biti eksaktno merilo o poglavitnih tokovih. Toda tendence so na prodajnih policah vidne. Poglejmo tri izstopajoče primere, tri prodajne uspešnice.

J. A. Pagola
Odveza iz Rima.

1. JOSÉ ANTONIO PAGOLA, Jesús. Aproximanción histórica (Jezus. Zgodovinski pristop), PPC, Madrid 2007.

Pagolov best-seller o Jezusu se drži preprostega pravila: razmišljanje o Jezusu naj izhaja iz zgodovinskih dejstev. Zato se Pagola ne ukvarja z vsem tistim, kar sodobna eksegeza označuje kot zgodovinsko negotovo ter iz oznanjevalnih razlogov dodano s kasnejšo redakcijo (npr. pripoved o Jezusovem rojstvu). Kakšen Jezus „vstane“ iz zadnjih odkritih zgodovinskih podatkov? Gotovo drugačen, kot ga je oblikovala kasnejša teologija in naša pobožnost. Spet pa ne drugačen do mere, da bi ogrozil krščanske kristološke dogme. Uspeh Pagolove knjige vsekakor napoveduje, da bodo v prihodnjih letih dognanja zgodovinsko-kritične eksegeze igrala pomembno vlogo v teologiji in pastorali. Kristjani smo željni ne samo verovati v Božjega sina in pripravljeni zagovarjati kristološke dogme, temveč hočemo tudi vedeti, „kaj se je zares zgodilo“ in kaj je imel Bog pri tem.

Ob tem omenimo, da je severnoameriški biblicist John Paul Meier l. 2009 zaključil dvajsetletni projekt preučevanja zgodovinskega Jezusa. Naslov projekta je A Marginal Jew: Rethinking the Historical Jesus (Obrobni Jud. Premislek o zgodovinskem Jezusu). To „mamutsko delo“ (bi rekli Italijani), ki je izšlo v štirih nadaljevanjih (1991, 1994, 2001 in 2009) in v več debelih zvezkih, že daje čutiti svoj vpliv.

W. Kasper
Papežu Frančišku
"naredil veliko dobrega".

2. WALTER KASPER, Barmherzigkeit: Grundbegriff des Evangeliums - Schlüssel christlichen Lebens (Usmiljenje. Temeljni pojem evangelija – ključ krščanskega življenja), Herder, Freiburg im Breisgau/Basel/Wien 2012.

Kardinal Kasper je tisti globalni teolog, ki se v Španiji ves čas dobro prodaja. Je prodoren, pogumen, berljiv. Ko je papež Frančišek z okna apostolske palače ob svojem prvem Angelusu (17. marca 2013) dejal, da mu je Kasperjeva knjiga Usmiljenje „naredila veliko dobrega“, so Kasperju delnice na teološki borzi poskočile do neba, omenjena knjiga pa je bila vsaj v Madridu takoj razprodana. Že naslov pove, da je Kasperju usmiljenje (uporablja tudi izraz „sočutje“) srčika razumevanja evangelija in Boga. Usmiljenje, ki sta ga iz pozabe priklicala papeža Janez XXIII. in Janez Pavel II., ne more ne imeti cerkvenih, pastoralnih in socialnih posledic. Kasper poleg tega, da je dober in globok pisec, ima tudi posebno „taktično“ prednost: zna biti blizu rimski liniji t.i. „teologov nove evangelizacije“, obenem pa ga sprejemajo tudi do Rima kritični in do „rimskega“ projekta nove evangelizacije nezaupljivi teološki krogi na Nemškem in Španskem.

T. Ruster
"Tujemu" Bogu naproti.

3. THOMAS RUSTER, Der Verwechselbare Gott: Theologie nach der Entflechtung von Christentum und Religion (Zamenljivi Bog. Teologija po razcepu krščanstva in religije), Herder, Freiburg im Breisgau 2004.

Ta knjiga, ki je v Nemčiji izšla že v sedmi izdaji, za razliko od prejšnjih dveh na madridskem sejmu ni prodajni hit. A po zagotovilu, ki mi ga je ob nakupu španskega prevoda (izšel l. 2011) dala predstavnica založbe Sígueme, se „dobro prodaja“. Kratko in zgoščeno razlago, zakaj je Rusterjeva knjiga „Zamenljivi Bog“* lahko prelomna, poda švicarska teologinja Eva-Maria Faber. Zanjo je Ruster nič manj kot možna naslednja faza teologije (s tem pa tudi pastorale), faza, ki bi jo lahko imenovali post-rahnerska. Vsi smo dediči velikega Karla Rahnerja. Večina otroškega verouka na Slovenskem, recimo, teče po načelih t.i. „antropološkega obrata“, ki ga je zasnoval ta teolog. Rahnerjevi smo, ko npr. pravimo: „iz naše izkušnje k Bogu“ in „Bog govori znotraj človeškega izkustva“. Ruster sname masko tako tradicionalni teologiji (ki je s pojmom „Vsemogočnega“ prispevala h krizi Zahoda) kot rahnerski smeri (ki kljub izpostavljanju človekove izkušnje ni zmožna ustaviti sekularizacije). Thomas Ruster zahteva „teo-loški“ obrat. Bog naj neha biti „sad“ in „služabnik“ človekove izkušnje oz. človeške religije. Krščanstvo naj se reši zank religije in stopi naproti „tujemu“ Bogu.


* „Zamenljivi“ v smislu, da ga lahko vizualno „zamenjaš“ za kaj drugega; recimo, vidiš psa a „se ti zdi“, da je lisica. Drug izraz bi lahko bil „varljivi“, tudi „navidezni“. Španci Rusterjev „der verwechselbare Gott“ prevajajo kar z „el Dios falsificado“, po naše „poneverjeni Bog“.