Ali »људина« ali režimski zdrizavec

Osemdeseta. Karavla na jugoslovansko avstrijski meji nekje na črti Maribor-Lipnica. Posadka ugotovi, da je karavlin vodohram skoraj prazen. Komandir pokliče v dolino in pri prostovoljnem gasilskem društvu naroči cisterno vode. Gasilci natočijo cisterno, eden izmed njih odpelje vodo na karavlo. Po napolnitvi vodohrama vojaki povabijo šoferja-gasilca v vojaški objekt na kavo. Popijejo kavo, šofer-gasilec se vrne s prazno cisterno v dolino, vojaki nadaljujejo z varovanjem zelene meje.

Resna reč - mislim, varovanje meje nad Mariborom (karavle Šentilj, Špičnik, Gaj, Veliki Boč). Saj vemo: tam bolj proti zahodu, tam proti Dravogradu, so l. 172 preko meje prišli ustaši, ki so hoteli v Bosni zanetiti vstajo zoper komunistični režim (link).

No, v osemdesetih tukajšnja zelena meja doživlja predvsem švercerje. Denimo, kakšne pogumne fante iz okolice Maribora, ki iz Avstrije v Slovenijo skozi hosto kar s kravjo vprego tihotapijo barvne televizorje. Dokler se jim neko noč voz ne prevrne in ducat barvnih televizorjev ne skotali po strmini navzdol. Še dobro, da kravi ostaneta prisebni in z mukanjem ne izdata kraja nesreče.

***

Povrnimo se k zgodbi. Čez dan ali dva, ko je karavla dobila vodo, je njen komandir zaradi tega dogodka bil poklican na zagovor k svojim nadrejenim v Maribor (verjetno vojašnica Melje). Ne, ni bil problem v vodi; ne, ni bil problem v sodelovanju s prostovoljnimi gasilci; problem je bil v šoferju-gasilcu.

»Kako, da vam pop vozi vodu?« je renčal oficir na karavlinega podoficirja. »Kako, da pop pije kafu u karauli JNA?«

Ta »pop« je bil Ciril Kocbek, član PGD Zgornja Kungota, sicer pa pri tamkajšnji sv. Kunigundi župnik do današnjega dne. Tisti dan, ko so vojaki potrebovali vodo, je kot gasilec pač bil na razpolago in je vodo brez kompliciranja dostavil, kakor jo je kak drug dan dostavil komu od hribovskih kmetov.

Zaslišani podoficir se je pred očitkom o tem kobajagi »upadu klerikalnih snaga« branil z zdravo pametjo: Ni bilo vode, poklicali gasilce, voda prišla, šoferju skuhali kavico – v čem je problem?

Zgleda, da je zadeva minila brez neprijetnih posledic.

***

A ta igra simbolov! Na eni strani voda, praprvina, ki nas vse, ki živimo - rastline, živali in ljudi - povezuje v kozmični organizem. Na drugi strani topa ideologija, ki išče in hoče sovraštvo tudi tam, kjer ga ni.

Na eni strani karavlin podčastnik, človek na mestu – »ljudina« bi rekli Srbi -, ter župnik, človek na mestu. Na drugi strani totalitarni režim in njegove zdrizave pojave, ki jih je kar naprej strah, da bodo izgubile moč nad ljudmi in s tem privilegije.

Danes totalitarnega režima več ni, a dinamika vnašanja ideološkega razdora še ni mrtva. Kolikokrat bi se »ljudina A« in »ljudina B« po normalni komunikativni poti kaj dobrega dogovorila in za nameček popila kavo, če ne bi bilo na poziciji moči »zdrizavca C«, ki je ideolog in cenzor in režimski prestrašenec ter ne razume sožitja!

Foto: Sv. Florijan, vojak in gasilec (ognjisce.si)