tag:blogger.com,1999:blog-37925714427063990072024-03-18T22:07:10.224+01:00 Branko Cestnik BlogBranko Cestnikhttp://www.blogger.com/profile/17626675856044969855noreply@blogger.comBlogger521125tag:blogger.com,1999:blog-3792571442706399007.post-75335796187919165292024-02-13T19:49:00.010+01:002024-02-13T19:59:43.753+01:00Deset trendov za jutrišnjo Cerkev<div class="separator" style="clear: both;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjgydqORAYFktnMBnUmE4Sgtn6qU0ditN1-qFycrl0Axp5nxfZ8kskc1YgSHEqSzwP2Jp361RXSFZkyaIZ6Hi3FlaJg8u1xS2AohE-_kxoMUze2rhSyxrrh44J4qRtditz03BxeZadyJBhfFGuOIq_2MG6EBsaVU3ymLp-f15_Zt1K94WDSWdbUXs1Ln_ku/s1078/prihodnja%20cerkev.jpg" style="display: block; padding: 1em 0px; text-align: center;"><img alt="" border="0" data-original-height="1078" data-original-width="700" height="400" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjgydqORAYFktnMBnUmE4Sgtn6qU0ditN1-qFycrl0Axp5nxfZ8kskc1YgSHEqSzwP2Jp361RXSFZkyaIZ6Hi3FlaJg8u1xS2AohE-_kxoMUze2rhSyxrrh44J4qRtditz03BxeZadyJBhfFGuOIq_2MG6EBsaVU3ymLp-f15_Zt1K94WDSWdbUXs1Ln_ku/s400/prihodnja%20cerkev.jpg" /></a></div><span style="font-family: verdana;">
Leta 2009 je ameriški publicist in izvrsten poznavalec katolištva John L. Allen izdal knjigo z naslovom <b><i>The Future Church</i></b> (Prihodnja Cerkev). V njej je nanizal deset trendov, ki bodo v naslednjem stoletju vplivali na stanje in podobo Katoliške Cerkve. Ta odlična knjiga ni bila prevedena v slovenščino, bomo pa zato na tem mestu povzeli »prerokovane« trende in jih z razdalje petnajstih let od izida knjige malce pokomentirali. </span><div><span style="font-family: verdana;"><br /></span></div><div><span style="font-family: verdana;"> 1. Cerkev bo vse bolj <b>svetovna</b>, večina katolištva bo na jugu planeta. Izvolitev argentinskega papeža (2013) je »od zgoraj« potrdila ta veliki trend. </span></div><div><span style="font-family: verdana;"><br /></span></div><div><span style="font-family: verdana;"> 2. Svetovno katolištvo se bo delilo v tri smeri: liberalno katolištvo bo hotelo zmanjšati razdaljo do modernega človeka, binkoštno ga bo poskušalo navdušiti, raslo pa bo tudi trdo <b>tradicionalno katolištvo</b>, ki ne bo sprejemalo dialoga s svetom in bo kritično do 2. vatikanskega koncila. Za Slovenijo lahko rečemo, da te tri smeri niso zelo izrazite. </span></div><div><span style="font-family: verdana;"><br /></span></div><div><span style="font-family: verdana;"> 3. <b>Soočenje z islamom</b> bo postalo vsakdanje in izziv za katoliško identiteto. Z islamom bo mogoče sodelovati na področju bioetike in zaščite družine. Komentar: v Sloveniji smo pred kratkim z muslimani </span><span style="font-family: verdana;">složno </span><span style="font-family: verdana;">nastopili glede vprašanja evtanazije. </span></div><div><span style="font-family: verdana;"><br /></span></div><div><span style="font-family: verdana;"> 4. Katolištvo bo živelo <b>novo demografijo</b>. Na Zahodu v dveh vidikih: staranje prebivalstva (in vernikov) ter priseljevanje. Tudi Slovenija je v zadnjem desetletju na polno vstopila v ta trend. </span></div><div><span style="font-family: verdana;"><br /></span></div><div><span style="font-family: verdana;"> 5. Cerkev tretjega tisočletja bo veliko <b>bolj laična</b> kot klerikalna. Komentar: v Sloveniji se že pripravljamo na post-klerikalno dobo. Z zamudo, glede na to, da je bil trend padanja duhovnih poklicev viden že okoli leta 2000. </span></div><div><span style="font-family: verdana;"><br /></span></div><div><span style="font-family: verdana;"> 6. Tretje tisočletje bo prineslo <b>biotehnično revolucijo</b> (kloniranje človeka npr.). Interes kapitala je velik. To bo nova ideološka in moralna fronta, ki se ji Cerkev ne bo mogla izogniti. </span></div><div><span style="font-family: verdana;"><br /></span></div><div><span style="font-family: verdana;"> 7. <b>Globalizacija</b>. Po eni strani bo globalizacija misijonarski Cerkvi pisana na kožo, po drugi bo Cerkev še naprej zaščitnica lokalnega, narodnega, tradicionalnega. </span></div><div><span style="font-family: verdana;"><br /></span></div><div><span style="font-family: verdana;"> 8. Ekološko stanje bo vplivalo na pojav <b>eko-teologije</b> in eko-kateheze. Komentar: smo v tem. Papež Frančišek je napisal dve okrožnici o okolju (2015 in 2023). </span></div><div><span style="font-family: verdana;"><br /></span></div><div><span style="font-family: verdana;"> 9. Zahodna kultura in gospodarstvo bosta izgubila primat, svet bo vse bolj <b>multipolaren</b>. Poleg ZDA bo organiziran še okrog Rusije, Kitajske, Indije in morda Brazilije. Papež in njegove diplomatske službe bodo morale znati delovati v teh razmerah. </span></div><div><span style="font-family: verdana;"><br /></span></div><div><span style="font-family: verdana;"> 10. Globalno gledano je <b>binkoštni (karizmatični) slog</b> najhitreje rastoči krščanski slog, za konec meni John L. Allen. Vplival bo na teologijo (vrnitev apologetike), pastoralo (vrnitev eksorcizma) in liturgijo (glasba in ples). Še naš komentar: v Evropi in Sloveniji posebne karizmatične prevetritve ne čutimo.
</span></div><div><span style="font-family: verdana;"><br /></span></div><div><br /></div><div>* Besedilo je bilo najprej objavljeno v rubriki Logos v tedniku Družina;</div><div><a href="https://www.druzina.si/clanek/deset-trendov-za-jutrisnjo-cerkev">https://www.druzina.si/clanek/deset-trendov-za-jutrisnjo-cerkev</a></div>Branko Cestnikhttp://www.blogger.com/profile/17626675856044969855noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3792571442706399007.post-82081556532398046872023-08-22T09:11:00.001+02:002023-08-22T09:12:16.396+02:00Sta globalno in lokalno v spopadu?<p style="text-align: center;"><br /><table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh4xRm_XKfEC4qcZjqOjAIDecHDfMHPNfqIBAVzoHEgP2_EyALoxO4j2an9BNq4NieW5b97PieHNkSIteNaZt0XGgjgibrBDpaauzb2eQ3mI1liE22v6mE37xrP7b5q6Z5zpRTkYjsKHoM82Ok0UpvsIaB7Od39LQ1B07aW_uOPIo_iHvDC0sUkh6osXkVc/s900/batik%20vi%C5%A1ivanka.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="629" data-original-width="900" height="251" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh4xRm_XKfEC4qcZjqOjAIDecHDfMHPNfqIBAVzoHEgP2_EyALoxO4j2an9BNq4NieW5b97PieHNkSIteNaZt0XGgjgibrBDpaauzb2eQ3mI1liE22v6mE37xrP7b5q6Z5zpRTkYjsKHoM82Ok0UpvsIaB7Od39LQ1B07aW_uOPIo_iHvDC0sUkh6osXkVc/w359-h251/batik%20vi%C5%A1ivanka.jpg" width="359" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><span style="text-align: left;"><span style="font-family: inherit;">Evropska (višivanka), azijska (batik) in afriška srajca </span></span></td></tr></tbody></table><br /></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">»Razmišljaj globalno – deluj
lokalno,« se je glasilo geslo mnogih, ki smo pred četrt stoletja
vstopali na pota družbene odgovornosti. Bolj kot kdaj prej smo se
začeli zavedati, da so težave in priložnosti tega sveta globalne,
saj je svet postal povezan kot še nikoli. Zavedali smo se tudi, da
se da velike težave tega sveta dostojno in učinkovito reševati
tam, kjer smo – v naši »lokalnosti«.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Potem katastrofa! Ali skoraj katastrofa
… Danes se zdi, da sta »globalno« in »lokalno« vsako k
sebi. Smo nič manj kot pred grozovito možnostjo, da napetost med
obema poloma razgradi naše družbe in sproži tretjo svetovno vojno,
saj Rusija, ki je napadla Ukrajino, samo sebe razume kot
proti-globalistično silo. </span></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Kako smo lahko tako zašli?</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Krivca ne gre iskati pri nas, ki smo v
svojem malem okolju verjeli idealu »razmišljaj globalno – deluj
lokalno«, temveč pri ekonomskih in političnih elitah, ki so ta
ideal izrabile. Nastop mogočnega kapitala povezanega z digitalno
dobo, razrast meščanskih ideologij in kapric povezanih z visokim
standardom, brezglava krepitev centralističnih nadnacionalnih
institucij ter ideološko-politična radikalizacija so storile, da se
je opevani ideal začel podirati.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Podira pa se nam bolj v imenu
»globalnega« kot v imenu »lokalnega«; prvo je v ofenzivi, drugo v
defenzivi. Novi globalni centri moči vse bolj krepijo nadzor nad
posameznikom. Kot vidimo, tudi s prehrano. Bomo na primer zaradi
vsiljene uvedbe čričkov v evropsko prehrano, kar nastopa kot
globalna direktiva, ubijali krave, ki so naša lokalna stvarnost?</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Vprašanje je na mestu. Se ponavlja
»tretja in poslednja muka človeštva«, ki jo je napovedal
<b>Dostojevski</b> v legendi o Velikem inkvizitorju v romanu Bratje
Karamazovi? Gre namreč za muko oziroma skušnjavo, ki je »potreba
po vesoljnem zedinjenju« človeškega rodu. Je »tretja«, saj je
vzporedna tretji skušnjavi iz evangelijev, ko hudič Kristusu pokaže
vsa kraljestva sveta in reče: »Vse to ti bom dal, če padeš predme
in me moliš« (Mt 4,9). Se torej ponavlja, da nek imperij, nek velik
center moči, na neki točki svojega razvoja skoraj neogibno pride v
»globalistično« skušnjavo zavladati nad vsakim?</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Moramo reagirati. Rešitev namreč ni,
da iz človeštva naredimo brezobličen kolektiv, ki pod prisilo
golta čričke. A rešitev tudi ni v spopadu med globalno in lokalno
razsežnostjo, med globalisti in identitarci. Rešitev je, da se
držimo trojčka »svoboda, enakost, bratstvo«, načela, ki ga je
obudil tudi <b>papež Frančišek</b> v okrožnici Vsi bratje (2020). Kogar
mika »vesoljno zedinjenje«, kdor poudarja »globalno«, naj bo
smrtno resen v spoštovanju posameznikove svobode. Kdor brani
»lokalno«, naj se trudi tudi za vesoljno bratstvo.</span></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><br /></span></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: inherit;">* Besedilo je bilo objavljeno v <a href="https://www.druzina.si/clanek/sta-globalno-in-lokalno-v-spopadu">tedniku Družina</a>, julija 2023. Foto: arhiv B.C., evropska (višivanka), azijska (batik) in afriška srajca.</span></p>Branko Cestnikhttp://www.blogger.com/profile/17626675856044969855noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-3792571442706399007.post-11530232082313144262023-08-20T18:40:00.000+02:002023-08-20T18:40:01.952+02:00Temno sonce izvirnega greha<p style="text-align: center;"></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh7sA1M6A5_nWM8WQkVBkLoHwHtK7ChiazLNkGbxOehacxJLaxwpJLm8HQCKaBr536ihHAGS0-87aaNkFcAgGkRKTlwrsSCplwL5BAw00DDyurAvexci7GbCiaqMLD5tP3D5w5sFA5Na5HWcIw2Y41QoG2OH6bK13f3P-gJApBsq8Bs17dcEeNICnH-c1Bb/s774/%C4%8Drno%20sonce.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="516" data-original-width="774" height="213" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh7sA1M6A5_nWM8WQkVBkLoHwHtK7ChiazLNkGbxOehacxJLaxwpJLm8HQCKaBr536ihHAGS0-87aaNkFcAgGkRKTlwrsSCplwL5BAw00DDyurAvexci7GbCiaqMLD5tP3D5w5sFA5Na5HWcIw2Y41QoG2OH6bK13f3P-gJApBsq8Bs17dcEeNICnH-c1Bb/s320/%C4%8Drno%20sonce.jpg" width="320" /></a></div><br /><p></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Po padcu Berlinskega zidu smo v Evropi
zadihali svobodno in sproščeno, navzeli smo se optimizma in želje
po povezanosti, hitro smo postali vodilna celina, kar se tiče
nenasilja, dialoga in človekovih pravic. Slovenskim katoličani
nismo zaostajali za duhom časa. Vzemimo v roke besedilo <i>Plenarnega
zbora Cerkve na Slovenskem</i> in začudeni bomo, koliko optimizma v
odnosu do sveta in nas samih smo premogli še dvajset let nazaj.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Po letu 2000 pa vedno bolj temni
oblaki. Terorizem, vojna posredovanja zahodnih sil v muslimanskih
deželah, korupcija, gospodarska kriza, znova fašisti in komunisti,
napredujoča kultura smrti, nikdar premagana trgovina z orožjem,
drogami in ljudmi, nevarne cone v nekoč varnih mestih, duhovniške
afere, močnejši znaki podnebnih sprememb, koronavirus, vojna v
Ukrajini,… Naš optimizem je začel plahneti, zamenjal ga je kruti
realizem.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Zanimivo pri tem je, da se nam je
najprej zdelo, da je v krizi predvsem religija (sekularizacija
krščanstva in radikalizacija islama). Kmalu je postalo jasno, da je
v krizi celotna družba zahodnega tipa – družba, ki v veliki meri
temelji na postavkah razsvetljenstva. Že ob prehodu v novo
tisočletje je znani italijanski filozof <b>Gianni Vattimo</b> opozoril, da
je razsvetljenstvo v krizi, ker ni rešilo dveh velikih problemov, za
katera je obljubljalo, da ju bo rešilo: to sta problem nasilja in
problem pravičnosti. Ker ni rešilo tega dvojega, je v krizi tudi
tisto tretje, ki je razsvetljenstvu še bolj lastno: to je stava na
razumno razlago družbe in sveta, vključno s stavo na demokracijo.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Dotični filozof bi bil manj osupel nad
usodo razsvetljenstva in demokracije, če bi se poprej zamislil nad
podukom <b>Gilberta K. Chestertona</b>, ki je zapisal, da je resnica o
izvirnem grehu najbolj razvidna teološka resnica. Posledice
izvirnega greha so namreč vidne in aktivne. V osemdesetih je podobno
povedal <b>Anton Trstenjak</b>. Ko smo ga na nekem predavanju vprašali, kaj
je osnovna težava marksistične filozofije, je lakonično odgovoril,
da marksizem podcenjuje moč izvirnega greha.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Kajti kakor koli obračaš človeka in
družbo; kakršnih koli utopij, odrešitvenih ideologij in nebrzdanih
revolucij se greš; staviš na razum ali ne, na angažirano umetnost
ali ne ... Na koncu bo temno sonce izvirnega greha še vedno oddajalo
črne žarke in človek, ki si ga hotel spremeniti, bo še vedno
nagnjen k slabemu.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Ukrep zoper ujetost družbe v izvirni
greh seveda obstaja – reče se mu spreobrnjenje. Pomnimo, kaj je
premišljevalec slovenstva <b>Marko Kremžar</b> učil v knjigi <i>Prevrat in
spreobrnjenje</i>. Pomnimo, čisto evangelijsko je: ko bo posameznikovo
srce premagovalo napuh, lakomnost, nevoščljivost, jezo, nečistost,
požrešnost, lenobo, se bosta skupaj z njim poboljševali tako verno
občestvo kot vsa družba.</span></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><br /></p><p style="margin-bottom: 0cm;">* Besedilo je bilo objavljeno februarja 2023 v tedniku Družina.</p>Branko Cestnikhttp://www.blogger.com/profile/17626675856044969855noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-3792571442706399007.post-1256579510846349072023-06-26T12:46:00.005+02:002023-06-26T12:46:56.369+02:00Ko feminizem izgubi naslovljenko feminizma – žensko<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiUYd1bG1-PI-eyn6nkB5131avG0qIsFDPGiJuSmbL56EXmVqMh6jJJw8WDGUaRLFx3lu0zwnSk8igkgFgAll7IS53z5EmfF9MHpAXqSOtwn3qaXpnfg9e4Ze91yr9DXplkCHlWzIQ9nwrW1QuBAXiAF4xyCzxZ1fAZ0-RlObcZ6o_uwNjpWXnPIbTDyxNc/s988/%C5%BEenska%20vic%20catalonia.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="975" data-original-width="988" height="397" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiUYd1bG1-PI-eyn6nkB5131avG0qIsFDPGiJuSmbL56EXmVqMh6jJJw8WDGUaRLFx3lu0zwnSk8igkgFgAll7IS53z5EmfF9MHpAXqSOtwn3qaXpnfg9e4Ze91yr9DXplkCHlWzIQ9nwrW1QuBAXiAF4xyCzxZ1fAZ0-RlObcZ6o_uwNjpWXnPIbTDyxNc/w402-h397/%C5%BEenska%20vic%20catalonia.jpg" width="402" /></a></div>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Zadnje španske regionalne in lokalne
volitve so prinesle preobrat. Ljudska stranka (PP) je z vrha izrinila
vladajočo socialistično (PSOE) in si pripravila pot do zmage tudi
na parlamentarnih volitvah, ki bodo julija. To je bilo pričakovano.
Manj pričakovan je bil zlom vladne radikalne levice, tako stranke
Podemos (Zmoremo) kot platforme Sumar (Združiti). Španski volivci
so odločili, da bo na lokalni ravni tovrstne levice le še za
vzorec. Da bi bil poraz levičarjev še bolj boleč, je istočasno
dodatno zrasla radikalno desna stranka Vox.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Za osrednje ime poraza lahko označimo
ministrico za enake možnosti <b>Irene Montero</b> iz stranke Podemos. Za
osrednje, ker je v zadnjem letu slavila dvoje velikih političnih
uspehov s področja feminizma ter LGBT ideologije in si zato obetala
veliko političnega kapitala. Najprej ji je lansko jesen uspelo
sprejetje organskega zakona o varovanju spolne svobode, nato letošnji
februar še sprejetje zakona o transspolnosti. Namen prvega je zlasti
varovanje žensk pred spolnimi zlorabama, namen drugega pa, da daje
ljudem možnost, da si sami določijo spol. Oba zakona je Irene
Montero triumfalno zavijala v celofan retorike o napredovanju
človekovih pravic.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">A kot kaže, je feminizem Monterove in
radikalno levih strank po poti izgubil naslovljenko feminizma –
povprečno špansko žensko. Najprej se je po sprejetju zakona o
varovanju spolne svobode zgodil nezaslišan škandal. Ker zakon ni
imel domišljenih aplikativnih vidikov, se je pripetilo, da so se v
nadaljnjih mesecih že obsojenim posiljevalcem znižale kazni, med
njimi tudi nekemu učitelju, ki je spolno zlorabljal učence. Več
kot sedemdeset posiljevalcev pa je bilo izpuščenih iz zapora.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Blamaža za levico in celotno
<b>Sanchezovo</b> vlado je bila strašna, strokovno popravljanje napake ni
omililo politične škode. Feminističen zakon, katerega prvi vidni
učinek je posiljevalec na svobodi, je seveda anti-feminističen
zakon.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Podobna, vendar manj vidna izguba
povprečne ženske se je španskim radikalnim levičarjem zgodila s
sprejetjem zakona o transspolnosti. Vprašanje je preprosto. Se
ženska, ki na ženskem stranišču, poslej srečuje biološkega
moškega, počuti bolj ali manj varno? In kaj se zgodi, če reče, da
se počuti manj varno? Levičarji, ki so ji tega biološkega moškega
poslali v stranišče, ji rečejo, da je nič manj kot fašistka. Na
Twitterju lahko vidimo, kako <b>Pablo Iglesias</b>, življenjski sopotnik
Irene Montero in karizmatična duša Podemosa, ob zaključku kampanje
za lokalne volitve kriči z odra: »Vsakič ko kdo tran-ženski reče,
da ni ženska, raste fašizem!« Ter doda, da si taka »fašistoidna«
oseba zasluži »ves naš prezir«.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Da
imajo ljudje ob lokalnih volitvah neke druge prioritete in ne ravno
transspolnosti ter da nočejo biti prezirani, ker jih je nečesa pač
strah, španski radikalni levičarji očitno niso doumeli. Zaprti v
svoj ideološki mehurček, očarani nad napredovanjem LGBT scene ter
povsod videč fašiste, so zgubili stik z navadnim volivcem. Paradoks
in poraz prebujenskega feminizma je popoln, ko se povprečna ženska
začne počutiti še najbolj varna po okriljem tradicionalne desnice.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Po svoje nam je Podemosa in Irene
Montero lahko žal. Ko je l. 2014 stranka Podemos začela svojo pot,
je kazala določeno širino in svežino. Med drugim tudi za levičarje
nenavadno sposobnost dialoga z velikimi religijami, vključno s
tistimi sektorji domačega katolištva, ki so blizu papežu Frančišku
(kar je pisca tega članka spodbudilo, da je Podemosu pričel slediti
na Twitterju). Monterova in Iglesias sta vmes, kljub visokim
političnim funkcijam, postala ponosna starša treh otrok. Slednje
bil lahko bolj izpostavila in na svojem primeru pokazala, da je možno
graditi tradicionalno družino in hkrati ostati na barikadah
ekološkega in feminističnega boja. A je ideološki napoj opravil
svoje. Prvotna širina se je izjalovila in pristala na ravni
prebujenske fanatičnosti severnoameriškega tipa.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Projekcije za španske parlamentarne
volitve, ki bodo konec julija, tako kažejo, da se bo vladni Podemos
za las uvrstil v parlament, morda sploh ne.</span></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><br /></span></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: times;">* Ta članek je z naslovom "Poraz španske feministične levice" </span><span style="font-family: times;">izšel v tedniku Družina 7. junija 2023. Po tem datumu so Irene Montero marginalizirali na sami levici (platforma Sumar). Po tem datumu so na dan tudi prišle nove, še višje številke znižanih kazni posiljevalcem.<br />** Foto: B.C., Vic v Kataloniji: kip, ki predstavlja "najbolj staro starko".</span></p>Branko Cestnikhttp://www.blogger.com/profile/17626675856044969855noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-3792571442706399007.post-28014067701444218182023-06-05T09:47:00.001+02:002023-06-05T09:47:30.470+02:00Razvajenost in surovost<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh3r5OABYn_KNgOKZPSskUwmsHWifstSPZVi3S_cLCMEC41ahgyy7OhvFGLoqfuuz5liqjSJl35_ZSilrPQrHyzmXgEDhYj33hFU4i5iNQcdsmu68gPE-cYjjI9XcGvuApH-S6E481iewdxE5cZkLdlXhj7MrtxFc2B9OPorHym6rXS1EMvxEL8ilq9yA/s581/razvajenost.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="581" data-original-width="408" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh3r5OABYn_KNgOKZPSskUwmsHWifstSPZVi3S_cLCMEC41ahgyy7OhvFGLoqfuuz5liqjSJl35_ZSilrPQrHyzmXgEDhYj33hFU4i5iNQcdsmu68gPE-cYjjI9XcGvuApH-S6E481iewdxE5cZkLdlXhj7MrtxFc2B9OPorHym6rXS1EMvxEL8ilq9yA/s320/razvajenost.jpg" width="225" /></a></div><br /><p><span style="font-family: verdana;">Ob prelomu tisočletja je na Slovenskem
skoraj ponarodelo prepričanje, naj otrok sam narekuje vzgojne
prijeme in naj bo vloga vzgojitelja predvsem v tem, da spremlja rast
otroka in jo blago spodbuja. V smislu: otrok najbolje ve, kaj je zanj
dobro; otrok je naravno ustvarjalen, le za pogoje ustvarjanja moramo
poskrbeti; otrok je naravno dober, kvari ga le pretirano
»vsiljevanje« družbenih norm.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Tovrstno pedagogiko imenujemo
»permisivna vzgoja«. Nekakšno idejno utemeljitev slednje lahko
najdemo v rousseaujevskem klicu »nazaj k naravi« oziroma v sicer
pogostem mišljenju, da je otrok odraz izvorne nepokvarjenosti
človeštva, tistega človeštva, ki je po <b>Rousseauju</b> eno z naravo. K
temu pripada prepričanje, da zlo preži predvsem v družbenih
sistemih (marksisti pristavijo, da v »izkoriščevalskem razredu«),
ne v posamezniku, še najmanj v otroku.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Zagovorniki permisivne vzgoje običajno
izhajajo iz krogov, ki kritizirajo kapitalizem. Očitno pozabljajo,
da je permisivna vzgoja nastala prav v določenih družbenih in
ekonomskih pogojih – in sicer ob polnih hladilnikih porabniškega
kapitalizma. V okoljih, kjer ni polnih hladilnikov in se je za
preživetje potrebno boriti, tudi razmaha permisivne vzgoje ni.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Iz katoliških krogov so zgodaj začela
prihajati opozorila, da permisivna vzgoja ni dobra. Politične in
medijske garniture so jih seveda preslišale. Kdor se je ukvarjal z
analizo vernosti mladih, pa je hitro opazil, da s permisivnostjo in
razvajenostjo prihaja nov val ateizma. Toda že starogrški pesnik
<b>Heziod</b> je v pesnitvi »Dela in dnevi« zapisal, da je za razvajene
rodove značilno, da »nočejo biti služabniki nesmrtnih /bogov/ in
opravljati službe pri svetih oltarjih«.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Vitezu, ki se je pri nas prvi
brezkompromisno zagnal v zmaja pedagoške zmote, je bilo ime <b>Bogdan
Žorž</b> (+2014). Njegova knjiga »Razvajenost: rak sodobne vzgoje«
(2002) je pogumno odprla pot. Nekaj let za njim so tudi slovenske
ženske revije začele objavljati članke, v katerih se je mogla
prebrati trditev »otroku je potrebno postavljati meje«. Dogma
permisivne vzgoje se je tako zamajala, padla pa ne.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Če je kdo mislil, da bo permisivna
pedagogika ustvarila zlato dobo miru, se je krepko motil. Heziod je
(na)povedal, da pomehkuženim in razvajenim ljudem (imenuje jih
»srebrni rod«) sledijo surovi in nasilni (»bronasti rod«). Kot
vidimo iz tragičnih primerov otroškega nasilja v Celju in v
Beogradu, surovost že izpodriva razvajenost.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Ni vzgoja, četudi permisivna, edina
kriva za nasilje v družbi, je pa zelo pomemben dejavnik. Prav je, da
so se po zadnjih dogodkih tudi slovenske politične in medijske
garniture zganile ter napovedale temeljit razmislek. Ampak ali bo to
res razmislek o vzgoji kot vzgoji? Ne bomo priča zgolj še enemu
zgražanju nad »hudobno družbo«?</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;">* Besedilo je bilo najprej objavljeno v rubriki Logos v<a href="https://www.druzina.si/clanek/razvajenost-in-surovost"> tedniku Družina</a> (maj 2023) </p>Branko Cestnikhttp://www.blogger.com/profile/17626675856044969855noreply@blogger.com6tag:blogger.com,1999:blog-3792571442706399007.post-49464141468908380532023-06-02T18:40:00.003+02:002023-06-03T07:10:36.317+02:00»Na mavrico se ne kaže s prstom«<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><img border="0" data-original-height="722" data-original-width="1400" height="274" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhiH6SZoAb7oT4HAQvwk5B0mpdozCVliZnp138vjMxdoOyevfY21JI8oReLTlgiss5xxYxx7jabt_ipxYoykyNAEzIetB3scKv5R9CLg4ZeeUERJ43gDwMmotcAvr_EcddX-fNfNO5iJlmGy1jbZsSMtCOsmPLUGwg_uwz1oiTI47tDtAWlqNZ5OKlWNQ/w532-h274/karli%20grzan.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;" width="532" /></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Na posvetu je govoril tudi p. Gržan, duhovnik, puščavnik, pisatelj in majhen kmet</td></tr></tbody></table><p style="text-align: center;"><span style="font-family: verdana;"> </span><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhiH6SZoAb7oT4HAQvwk5B0mpdozCVliZnp138vjMxdoOyevfY21JI8oReLTlgiss5xxYxx7jabt_ipxYoykyNAEzIetB3scKv5R9CLg4ZeeUERJ43gDwMmotcAvr_EcddX-fNfNO5iJlmGy1jbZsSMtCOsmPLUGwg_uwz1oiTI47tDtAWlqNZ5OKlWNQ/s1400/karli%20grzan.jpg" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em; text-align: center;"><span style="font-family: verdana;"></span></a></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="color: #990000;"><span style="font-family: verdana; font-size: large;"><b>»Na mavrico se ne kaže
s prstom«</b></span></span></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="color: #990000; font-size: medium;"><b style="font-family: verdana;">O kmetovi duhovni
krajini</b></span></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="color: #990000; font-size: medium;"><b style="font-family: verdana;"><br /></b></span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><b><span style="font-family: verdana; font-size: medium;">2. 6. 2023, Državni svet
RS,<br />govor na posvetu <i>Pomen kmetijstva in podeželja za slovenski narod</i></span></b></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: medium;"><br />Spoštovane, spoštovani! Hvala za povabilo na
današnji posvet o pomenu kmetijstva za naš narod in da smem spregovoriti teh nekaj besed o duhovnih vidikih. V
naslovu mojega prispevka je sintagma »duhovna krajina«. Naj takoj
povem, da »duhovna« pomeni več kot religiozna, pomeni simbolna in modrostna; »krajina« pa spet
ni mišljena zgolj kot geografska pokrajina.<br /><br /></span></p><div style="text-align: center;"><span style="font-family: verdana; font-size: medium;">***</span></div><p></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: medium;">Dovolite, da začnem s
prigodo iz otroštva na kmetiji. Kot majhen deček sem se z babico
peš vračal z dela na njivi. Na južni strani neba se je pojavila
lepa mavrica. Dvignil sem roko in s prstom pokazal nanjo: »Mati,
glejte, mavrica!« Babica je nemudoma zagrabila mojo roko, zvila
kazalec navzdol in me oštela: »Na mavrico se ne kaže s prstom.
Mavrica je božji stolček.«</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: medium;">Vsak izmed nas, ki smo
odraščali na kmetiji, bi znal povedati kaj podobnega. Poleg tega,
da so nas starejši uvajali v kmečka opravila, so nas namreč
uvajali tudi v notranji odnos do narave, do naravnih pojavov, do
rastlinja in živalstva.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: medium;">Drži, kmetovanje je
poseganje v tok naravnega dogajanja. Za nastanek njive na primer
izkrčimo gozd, nato pa tistemu kosu zemlje ukažemo, kaj naj nam
rodi. Vendar to poseganje, vključno določeno bojevanje z naravno ni
bilo izvajano na način, da bi izgubili spoštovanje do okolja,
spoštovanje, ki je dobivalo duhovne poteze.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: medium;">Kmetovega odnosa do narave
seveda ne smemo spiritualizirati in idealizirati, saj je kak kmet do
okolja lahko tudi brutalen, enako ono do njega. Po drugi strani kmet
seveda ni edini, ki je zmožen globljega odnosa do narave. Se pa kmet
vendarle razlikuje od ostalih poklicev, v kolikor vsakodnevno dela na
prostem in se ukvarja z gojenjem živih bitij. Rudar in strojnik,
recimo, sta pridna, a delata v zaprtem prostoru in z mrtvo snovjo.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: medium;">Ukvarjanje z življenjem
rastlin in živali, negovanje rasti, delo na prostem, odvisnost od
vremenskih razmer v kmetu oblikujeta svojski odnos do naravnega
okolja. »Na mavrico se ne kaže s prstom« pomeni prav to: narava je
skrivnostna, čudovita, presega te, do njen bodi skrajno spoštljiv.
Na predmete v trgovini lahko pokažeš s prstom, ker so navadni
uporabni predmeti, na mavrico in podobne pojave, pa ne smeš kazati s
prstom, ker so znamenja nečesa višjega.</span></p>
<p align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: medium;">***<br />
</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: medium;">V to splošno razpoloženje
do narave se vključi odnos do kmečke krajine, se pravi, do tistega
kosa narave, ki je podrejen kmetu in pridobivanju hrane. Krajina
nastopa kot kmetovo razširjeno bivališče, je kraj dialoga s
skrivnostjo življenja. Kmet zato svojo krajino oz. svoje delo tudi
duhovno označuje.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: medium;">Najprej na ravni jezika. V
Halozah se je ob udaru strele vse do praga moderne dobe ohranjal
vzklik »Perun ga vžgal!«. Tu lahko občudujemo moč kmečkega
spomina in moč jezika kot nosilca spomina. Gre namreč za spomin na
staroverskega boga Peruna, ki ima moč nad strelo; in za samo strelo
kot strašno znamenje neke višje stvarnosti. Drug primer: star
poljedelski pozdrav na Štajerskem se glasi: »Bog daj srečo!«
Spet smo priča zavesti, da je kmetovo obdelovanje njive samo del
končnega uspeha. Končna »sreča«, t.j. dovolj hrane, bo odvisna
še od prispevka višjih sil.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: medium;">Kmet se s svojo krajino
pogovarja in jo oblikuje na ravni ritualov. Rituali so številni in
praktično vsak izmed nas še danes uporablja kakšnega izmed njih.
Pomnimo: zeleni Jurij, obhodi kurentov, božično žito, blagoslov
zelenja za cvetno nedeljo, tudi sam velikonočni zajtrk ... Manj
pogostni, vendar še navzoči, so rituali ob nevarnosti za nevihto in
točo.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: medium;">Posebnost slovenske kmečke
krajine so številna verska znamenja in podružnične cerkve. Seveda
je primarni nagib za postavitev slednjih konfesionalni – v ožjem
smislu verski. A takoj zraven se često kažejo pobude povezane s
kmečkim življenjem in delom. Recimo, ogromna cerkev sv. Uršule na
Uršlji gori; kot preberemo v kronikah izpred 400 let, so jo
zgradili tudi zato, da bi bilo dovolj volne in hrane. Ali pa svetišča
sv. Urbana, zavetnika grozdja, postavljena med vinograde; ali
svetišča sv. Egidija in sv. Antona Puščavnika v bolj
živinorejskih okoljih; ali lesene kapelice na praktično vsakem
visokogorskem pašniku, začenši od Velike planine.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: medium;">Slovenski kmet je skozi
stoletja z gradnjo in vzdrževanjem tovrstnih templjev vzpostavil
pravcato duhovno geografijo, nekakšno mrežo duhovnih točk in
nevidnih silnic, ki naj pomagajo zemlji in ljudem. S tem, da so
kakšne podružnice vršile še socialno vlogo. Recimo, ko se je z
imovino podružnice pomagalo okoliškemu kmetu, ki je pogorel ali mu
je crknila krava.</span></p>
<p align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: medium;">***<br />
</span></p>
<p align="LEFT" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: medium;">V zadnjih sto
letih je prišlo do velikih družbenih in kulturnih sprememb, ki so
odvzele moč tradicionalnim religijam in okrnile duhovno razsežnost
človeka, tudi kmečkega.</span></p>
<p align="LEFT" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: medium;">Mislec <b>Erich
Fromm </b>je bistveno spremembo na področju religioznosti pripisal
nastopu tehnike. S prihodom tehnike, z njeno dominacijo, se je začel
razgrajevati magično-duhovni odnos do narave. Narava je nehala biti
čarna in skrivnostna, oziroma, kot pravi Fromm, nova doba je
postavila novega duhovnika – to je astronavt, človek, ki je eno s
tehniko in ki vstopa v vesolje. Če dodamo: za »duhovnika-astronavta«
mavrica neha biti »božji stolček«, zanj ni skrivnosti, naravni
pojavi so ukrotljivi, vse se da razložiti s fiziko in povzeti v
matematične formule. Skratka, zdaj se na vse sme pokazati s prstom.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: medium;">Slovenski kmet ni veliko
zaostajal: tehnika je hitro vstopila na njegovo dvorišče. A, kot je
videti, bolj počasi v njegovo srce.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: medium;">Po eni strani imamo
kmetije, ki vse bolj postajajo podobne proizvodnim obratom, fizični
stik z zemljo in živaljo se izgublja, krave nimajo več imen,
postale so številke. Vse bolj je posredi nek stroj, zdaj že nek
računalniški program. Vstop tehnike na kmečko dvorišče ne more
ne biti brez duhovnih posledic. Poetični in občasno skoraj
nadnaravni pridih pri delu v naravi, pri negovanju rastlinstva in
živalstva, se začenja izgubljati. Tudi v kmetovi krajini se zgodi
»odčaranje sveta« – kot je te procese imenoval sociolog <b>Max
Weber</b>.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: medium;">Po drugi strani pa se
slovensko kmečko srce ni povsem vdalo hipnozi tehnike in golemu
produkcijskemu odnosu do narave. Bržčas tudi zato, ker je
kmetovanje v veliki meri družinsko, vanj je vtkana stoletna
identiteta rodbine, kmetija je nekak blagoslovljen mikrokozmos, kar
je veliko več kot zgolj proizvodno sredstvo. Ter seveda zato, ker so
kmetijska zemljišča razdrobljena, mnogokrat položena v hrib in se
velikopotezni industrijski tip kmetovanja ni mogel razviti kot kje
drugod.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: medium;">Slovenski kmet tako
ohranja nemalo starosvetne navezanosti na svoje dvorišče, na njivo
in na obdajajočo naravo. Kmečka krajina je tudi zato negovana in
lepa. Kar se duhovnih vidikov tiče, se je nekaj starih navad resda
izgubilo (recimo, vzklik »Bog daj srečo«), mnogi običaji in
rituali pa vztrajajo. Tudi kmečka duhovna geografija z verskimi
znamenji in svetišči na kucljih je še tu, ni zanemarjena,
starodavni templji so obnovljeni, priložnostno tudi obiskani.</span></p>
<p align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: medium;">***<br />
</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: medium;">Kaj bo s kmetovo duhovno
krajino jutri? Pesnik in režiser <b>Pier Paolo Pasolini</b>, po
mišljenju sicer bolj progresist kot tradicionalist, je dejal: »Če
izgubimo kmeta in rokodelca, izgubimo zgodovino.«</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: medium;">Prva naloga torej je, da smo pozorni na kulturne in duhovne vidike dolge zgodovine slovenskega
kmetstva; so avtohtoni, so naši, so korenine večine nas. Pri tem se
moramo izogniti ideološki dialektiki urbano/ruralno, ateizem/vera,
ter se skupaj potruditi v kodificiranju in zaščiti tovrstne
dediščine.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: medium;">Druga naloga je težja:
razumeti duhovno dediščino slovenskega kmeta kot modrostni vir in
ga upoštevati kot enega izmed modrostnih virov, ki more pomagati
tudi danes. Kmetova duhovna krajina ni nekaj instantnega. Kmečka govorica, rituali, sistem podeželskih simbolnih
točk so namreč nastajali skozi tisočletje in več ter v
neposrednem stiku z zemljo – to isto zemljo, ki ji danes
napovedujemo apokaliptično usodo in bi jo vsak rad rešil.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: medium;">Naj zaključim. S
kmetstvom vztraja v naši družbi intimno in kolektivno izkustvo
mnogih generacij, ki ne more biti skrčeno na muzejski artefakt ali
na folklorno točko na proslavi. Ko govorimo o kmetovi duhovni
krajini oz. duhovnem izkustvu, smo postavljeni pred ogromen korpus
živega, še govorečega izročila. Prisluhnimo mu!</span></p>Branko Cestnikhttp://www.blogger.com/profile/17626675856044969855noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-3792571442706399007.post-27500945561052012242023-04-24T13:21:00.000+02:002023-04-24T13:21:00.412+02:00 406.000 glasov (povolilni komentar, april 2022)<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgbfx8MJXXWeJhnQA6K94DDi7yZBfxV3Za6HDtiDV74ulbxSW0MfHCPOZe-c7wEg4Q_Le92AgVfz0DFEPqQxhZcDG-lZYjxtma1c0hebHT1ExMRE-V5pYfDicbUlPA7Icb-dlNBCz0HQG8f0WKMJZjnXYnhRr1XXP-opPKc8O-1hJw_NvvZT6vcPmfzog/s1000/kopja%C5%A1i%20markovci.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="662" data-original-width="1000" height="212" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgbfx8MJXXWeJhnQA6K94DDi7yZBfxV3Za6HDtiDV74ulbxSW0MfHCPOZe-c7wEg4Q_Le92AgVfz0DFEPqQxhZcDG-lZYjxtma1c0hebHT1ExMRE-V5pYfDicbUlPA7Icb-dlNBCz0HQG8f0WKMJZjnXYnhRr1XXP-opPKc8O-1hJw_NvvZT6vcPmfzog/s320/kopja%C5%A1i%20markovci.jpg" width="320" /></a></div><p><span style="font-family: verdana;">V torek, 26.4. 2022, ob 9. uri zjutraj, dva dni po državnozborskih volitvah, ko sem oddajal ta tekst za nosilni Družinin komentar (<a href="https://www.druzina.si/clanek/406000-glasov">link</a>), je spletna stran Državne volilne komisije podajala število 405.903 glasov za Gibanje Svoboda. Leto dni zatem lahko vidimo, kje sem zadel in kje, če sploh, brcnil v meglo... Vabljeni k branju takratne komentarja, nelektoriranega sicer - kot je šel iz mojega računalnika).</span></p><p>---------------------------------</p><p><b><span style="font-size: large;">406.000 glasov</span></b><br />Branko Cestnik<br /><br /></p><p>Analitiki in komentatorji nam v teh dneh dostavljajo ogromno misli o fenomenu <b>dr. Roberta Goloba</b> in Gibanja Svoboda. Strinjati se je s tistimi, ki poudarjajo, da Golobov triumf kaže na željo po spremembi v slovenski politiki. Strinjati pa se je tudi s tistimi, ki menijo, da je zelo vprašljivo, če je Golob sposoben to spremembo nasloviti (idejno razčleniti in formulirati) ter jo udejanjiti. </p><p>Pojdimo po vrsti. Dejstva, da je za Goloba glasovalo 406.000* volivcev, se na da razložiti z: češ »strici iz ozadja«, češ »favorit medijev«, češ sploh in oh zvita propaganda. Drži, to troje je prispevalo k veliki zmagi. A zgodilo se je nekaj več, nekaj, česar v toliki meri ni pričakoval niti Golob.</p><p>Se je na belo nedeljo zgodilo ljudstvo? Zdi se, da je široka množica v Robertu Golobu začutila človeka, preko katerega lahko močno udari po etablirani politiki, se pravi, hkrati po opozicijskem KUL-u in hkrati po <b>Janševi </b>vladi. KUL-u ni pomagalo, da se je s peno na ustih boril proti Janši. Janši ni pomagalo, da je kovidno Slovenijo briljantno popeljal med gospodarsko uspešne države, ob vojni v Ukrajini pa jo kot pozitivno junakinjo postavil na naslovnice svetovnih medijev.</p><p>Povedano drugače, množičen glas za Goloba si lahko razlagamo kot množičen protestni glas zoper dozdajšnjo slovensko politiko in kot močan impulz k spremembi. Med ljudstvom in Golobom se je na belo nedeljo zgodil nekak »čarni moment« (prim. nauk <b>Maxa Webra</b> o karizmatičnem voditelju), ki ga verjetno že čez nekaj mesecev ne bo več. Z »ljudstvo« tu seveda ne mislimo na znan buržujski pomladek, ki si to besedo lasti, vsakič ko potiska pedale.</p><p>Zadeva spominja na triumf <b>Mira Cerarja</b> iz leta 2014. Tudi takrat smo zaznali željo sredinsko usmerjenega volivca, da bi se slovenski politični prostor etično prečistil. Miro Cerar se je zdel misiji primeren človek. Bil je priljubljen, na trenutke je nastopal kot nekak guru etike, njegova zmaga z naskokom je bila dobra popotnica. Po drugi strani je sodstvo Janeza Janšo, njegovega tekmeca, diskreditiralo in strpalo v zapor. </p><p>A v opozorilo nam bodi rezultat. Politični prostor se je v letih Cerarjeve vladavine dodatno »zaciklal« v pogubno kulturo spopada. Za nameček nam je prinesel oblike radikalizacije, za kakršne smo mislili, da se po letu 1991 več ne morejo pojaviti.</p><p>Eno je namreč razglašati »očiščenje in pomlajenje«, drugo je biti dovolj sposoben, suveren in svoboden, da ta toliko želeni demokratični ambient višje kakovosti tudi pravilno nasloviš in ustvariš.</p><p>Te dni iz okolice Roberta Goloba slišimo vznesene besede o »zmagi demokracije«, podnožje njegovih nog cveti od dobrih namenov. </p><p>Obenem vidimo, kako za silhueto z beethovnovsko frizuro iz polteme izstopajo velika usta onih, ki so bili desetletja dolgo tako ali drugače vajeni na obilne kose proračunske potice. Ob njih se sučejo spretni jeziki onih, ki so bili desetletja dolgo vajeni na svojo dominacijo v medijih, v kulturi, v akademskem prostoru. Tu so še ideološki radikalci, ki spominjajo na maoiste iz časov kitajske kulturne revolucije; tu so v rajnki Jugoslaviji obtičani don kihoti, razni kripto-putinovci, celo antivakserji. Vsi ti čakajo, da bodo jih bo »mesija« ugledal in potrdil. </p><p>Bo dr. Robert Golob dešifriral belonedeljsko sporočilo slovenskih množic? Njegovi prvi koraki in izjave kažejo, da mu dešifriranje ne gre najbolje od rok in da je vsaj polovico od 406.000 glasov, ki jih je dobil, že potisnil na stranski tir.</p><p><br /></p><p>* foto: B.C.</p>Branko Cestnikhttp://www.blogger.com/profile/17626675856044969855noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-3792571442706399007.post-90290331958666826932023-04-19T22:36:00.005+02:002023-04-19T23:35:35.197+02:00»Nihče ne zmore sam« kot navdih<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><span style="font-family: verdana;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhnIkJ8hjSgYahXuEWspaC3ingE8yRh4x_EnuVqdszRljXmrsrBhWmvThtxRw1BSJSvVj9KPS9d4xg465CZY0EtDC5dCY0Se0NeANgszOSaNGu9zBv3H85MJyM9lzD94xrmoaoEV8oZZn9TwQx-bFPyw-W4xQtjOOLU62RkiOjZTI-Xk5xQGcwI0cwd4Q/s1000/NM%20Kapitelj.jpg" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="653" data-original-width="1000" height="316" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhnIkJ8hjSgYahXuEWspaC3ingE8yRh4x_EnuVqdszRljXmrsrBhWmvThtxRw1BSJSvVj9KPS9d4xg465CZY0EtDC5dCY0Se0NeANgszOSaNGu9zBv3H85MJyM9lzD94xrmoaoEV8oZZn9TwQx-bFPyw-W4xQtjOOLU62RkiOjZTI-Xk5xQGcwI0cwd4Q/w484-h316/NM%20Kapitelj.jpg" width="484" /></a></span></div><span style="font-family: verdana;"><br /></span><p></p><p align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: small;">Simpozij ob
530. obletnici ustanovitve Kolegiatnega kapitlja Novo mesto<br /></span></p><div style="text-align: -webkit-center;"><span style="font-family: verdana; font-size: small;"><span style="text-align: left;">19. april
2023</span></span></div><p></p>
<p align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;"><b style="font-family: verdana; text-align: left;">Pastoralni
izzivi za povezovanje duhovnikov<br /></b><b style="font-family: verdana; text-align: left;">v luči papeževe sinode o
Cerkvi, ki hodi skupaj</b></p>
<p align="CENTER" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; text-align: left;">predavatelj: Branko
Cestnik</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><br />
</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">UVOD: ALI »KOLEGIATNI«
NE ZVENI »SINODALNI«?</span></p>
<p align="LEFT" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Praznovanje
530. obletnice ustanovitve Kolegiatnega kapitlja Novo mesto bi se
marsikomu zdelo ali kot dogodek za zgodovinoljubne sladokusce ali kot
nekak nostalgični performas na temo minule slave kleriškega stanu.
Vendar nam to praznovanje lahko zazveni precej aktualno, prav s
sporočilom za današnji čas, če se poglobimo v temo kolegiatnosti,
kolegialnosti, se pravi, v tovarištvo zvezane skupnosti ljudi. Še
bolj aktualno postane, če jo vzporejamo z današnjim sinodalnim
dogajanjem, ki ga je sprožil </span><b style="font-family: verdana;">papež Frančišek</b><span style="font-family: verdana;">.</span></p>
<p align="LEFT" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Najprej že ne
ravni etimologije: KOLEGA izhaja iz latinskih CUM (skupaj) in LEGARE
(poslati). Kolega je torej nekdo, s katerim si deliš poslanstvo.
SINODA izhaja iz grških SYN (skupaj) in ODOS (pot, cesta). Sinoda (σύνοδος) je
torej skupna pot. Takoj vidimo sorodnost med »kolegiatni« in
»sinodalni«.</span></p>
<p align="LEFT" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Nato na ravni
vsebine: v kolegiatne kapitlje so se nekoč združevali duhovniki, da
bi si skupaj delili poslanstvo, dobrine in da bi skupaj molili. In
glej, tudi danes se povsod, kjer smo začeli sinodalne procese,
pojavljajo potrebe in ideje o skupnostih duhovnikov, ki bi
pastirovali na teritoriju več župnij. Do teh skupnosti (kolegijev)
ni nujno, da obvezno in povsod pride. Gotovo pa bo nujna veliko večja
povezanost duhovnikov, kot smo je bili vajeni doslej.</span></p>
<p align="LEFT" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Pričujoče
predavanje bo poskušalo tozadevne naloge nekoliko odstreti, predvsem
pa bo poskušalo motivirati: sprememb v znamenju sinodalnosti nas ne
sme biti strah.</span></p>
<p align="LEFT" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><br />
</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">1. KRIZA DUHOVNIŠTVA</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Kriza, ki jo doživljamo v
Cerkvi, ni samo kriza splošnega upada vernosti, značilnega za vso
Evropo, ampak je tudi kriza duhovništva. Ob 2. vatikanskem koncilu
smo na Slovenskem doživeli zadnjo veliko pošiljko duhovniških
poklicev, kar se je odražalo v velikem številu novih maš v
sedemdesetih, v izjemni kakovosti mladinske pastorale v osemdesetih
in v dobri pripravljenosti Cerkve na družbene spremembe v
devetdesetih. Po velikem valu novih maš v sedemdesetih so se tu in
tam zgodili še manjši vali, vse manjši v resnici, dokler nismo
prišli do oseke današnjih dni. Z umanjkanjem duhovniških moči se
je seveda začel podirati sistem župnij in sploh župnijska
pastorala, kot smo ju bili vajeni v zadnjih dveh stoletjih.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Katoliško duhovništvo je
po 2. vatikanskem koncilu šlo skozi proces prenove, ki je v marsičem
dobil dimenzijo pravcate de-mitiziacije, oziroma, kot je to imenoval
</span><b style="font-family: verdana;">Anton Trstenjak</b><span style="font-family: verdana;"> z lepim slovenskim izrazom – proces
»razbajkanja«. »Bajka« o duhovniku, ki je bil skoraj nadnaraven
verski lik, sakraliziran in ločen od običajnega ljudstva, je padla.
To za same duhovnike ni bilo povsem slabo, saj je vzdrževanje podobe
sakraliziranega odmaknjenca, v času demokratizacije in pluralizma
postajalo vse bolj naporno. Pomnimo med drugim, koliko manj je po
koncilu in liturgični reformi med duhovniki bolezenske religiozne
skrupoloznosti (tesnoben občutek duhovnika, da je vpričo
zakramentov, ki jih obhaja, ves čas »umazan«, nevreden; da so zato
zakramenti neveljavni ipd. ).</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">A če nekaj porušimo,
moramo tudi nekaj zgraditi. V tej fazi pa se zdi, da se je zapletlo.
</span><b style="font-family: verdana;">Joseph Ratzinger</b><span style="font-family: verdana;">, kasnejši papež Benedikt XVI., je v začetku
devetdesetih zapisal, da je sedanja drama duhovništva povezana prav
s hitrim procesom razbajkanja, ki pa mu ni sledila temeljita teološka
refleksija. Pod vplivom protestantizma smo duhovnika vse manj gledali
kot duhovnika, pri-oltarnega človeka odetega v zlata oblačila, in
vse bolj kot preroka. Nasedli smo lažnemu antagonizmu: ali duhovnik
– ali prerok.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Povedano drugače: po
koncilu, zlasti na Zahodu, smo duhovnika sicer znali de-sakralizirati, ga od-čarati, ga
nekako potegniti iz templja na ulico, ga povzdignili v pedagoškega
in humanitarnega delavca, v preroka torej, pri nas predvsem v
graditelja in zidarja, nismo pa mu znali dati trdnih teoloških
temeljev, ki bi ga poleg ostalega naredili ta poklic privlačen za
nove generacije fantov.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><br /></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: small;">2. ULTRA-KONSERVATIVNA
KRITIKA IN ODGOVOR NANJO</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Na tej točki se je
pojavila tendenca, prisotna v vsej zahodni Cerkvi: tendenca k
zavračanju 2. vatikanskega koncila in k povratku k liturgiji in
duhovništvu predkoncilskega kova. Češ, »staro je dobro« (prim.
Lk 5,39). Tudi iz teh krogov prihaja kritika, češ da je
protestantizirano, zelo humanizirano in skorajda
de-zakramentalizirano katoliško duhovništvo pač zlahka izgubilo
svojo identiteto in čar za mlade. Recept za več duhovniških
poklicev je zato preprost: vrniti s v predkoncilsko klerikalno formo.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Da je tovrstna tendenca
bolj vidna pri mladih generacijah duhovnikov kot pri starejših, je
po eni strani znak potrebe teh generacij po Bogu, ki je lepota in
skrivnost, po drugi pa kapitulacija istih pred izzivi sodobnosti.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Kritika, tudi
ultra-konservativna je dobra. Pomaga izoblikovati cilje. Izziv nam
bodi: ohraniti zakramentalno žlahtnost in skrivnost, obenem stati z
ramo ob rami z ljudmi našega časa, oziroma biti preroki sredi
viharnih ulic hitro spreminjajoče se družbe.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">2. vatikanski koncil je
dogmatična dobrina, ki se ji ne smemo odreči. A kot je bilo večkrat
izrečeno: 2. vatikanski koncil je bil veliki meri koncil o škofih,
mi bi rabili še koncil o duhovnikih. Tudi zadnjih v strateških
dokumentih Cerkve na Slovenskem (PZ 2001 in PiP 2012) ni posebej
poglobljenih poglavij o duhovnikih, pa bi bilo prav, da bi jih ti
dokumenti imeli.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Sedanja kriza duhovništva, zlasti njeni moralni vidiki (spolni in finančni škandali), naj nas zato vzpodbuja za pogumne korake v teološkem premišljevanju
in v pastoralni prenovi. Zavedamo se, da tako premišljevanje vedno
seže do </span><b style="font-family: verdana;">Jezusa Kristusa</b><span style="font-family: verdana;">, do velikonočne skrivnosti, do
zadnje večerje in do zbora apostolov. Ob tem v zadnjih letih dodatno
zorimo v spoznanju, da je prenova duhovništva vezana na prenovo
Cerkve prav v duhu sinodalnosti, ki ga uči sedanji papež</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><br />
</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">3. ZAMUDA V REAKCIJI NA
KRIZO DUHOVNIŠTVA IN SISTEMA ŽUPNIJ</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><b style="font-family: verdana;">Josip Gruden</b><span style="font-family: verdana;"> v
svoji Zgodovini slovenskega naroda poroča o ljubljanskem škofu,
verjetno gre za </span><b style="font-family: verdana;">Krištofa Ravbarja</b><span style="font-family: verdana;">, ki je okrog l. 1530
alarmantno zapisal: »Komu naj bom škof, ko pa ni duhovnikov.«
Podobno vpitje se v slovenskih škofijskih pisarnah sliši tudi
danes.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Zgodila se je hitra oseka
duhovniških poklicev in zgodila se je dokajšnja zamuda v reakciji
cerkvenega občestva. Pred dvajsetimi leti, ko smo opravili Plenarni
zbor Cerkve na Slovenskem snovali nove škofije, je bil tudi čas, da
sistem župnij pripravimo na stanje, ko bo število duhovnikov precej
zmanjšano. Krivulje števila duhovniških poklicev navzdol so bile
že takrat dokaj jasne.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Tega nismo storili in
zamuda se je nakopičila:</span></p>
<ul>
<li><p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: small;">bodisi zaradi
splošnega optimizma, ki je nastopil v času demokratičnih sprememb
in si izbruha večje cerkvene krize nismo znali niti predstavljati;</span></p>
</li><li><p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><span style="font-size: small;">bodisi zaradi
drugačnih pastoralnih prioritet, velikokrat postavljenih v geslu
»da bi spet tako bilo, kot je bilo nekoč«, zlasti kar se tiče
položaja Cerkve v družbi; </span>
</span></p>
</li><li><p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: small;">bodisi zaradi
duhovnega strahu, da bomo žalili Boga, če bomo dvomili v njegovo
zmožnost, da »iz kamnov obudi <b>Abrahamu</b> otroke« (prim. Mt
3,9), da torej tudi v teh časi da Cerkvi dovolj duhovnikov.</span></p>
</li></ul>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><br />
</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><span style="font-size: small;">Nezanemarljivo je še
dejstvo, da je pred desetimi leti Slovenska škofovska konferenca
bila zelo pretresena z odstopom dveh nadškofov vsled finančnega
zloma mariborske škofije. Če prištejemo še poprejšnje dogajanje
v Ljubljani, ugotovimo, da so na relativno majhnem cerkvenem
teritoriju v pičlih štirih letih odstopili kar štirje nadškofi.
Tak potres na vrhu ni mogel ostati brez posledic za pastoralno
refleksijo in načrtovanje. Milo rečeno: v prenovi smo itak
zamujali, potem pa se je zadeva zamaknila še za dodatno desetletje.
</span>
</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Pastoralna situacija je
zato danes precej podobna gasilskemu posredovanju. Kjer zagori, tja
osredotočimo svoje moči, oziroma, kjer umanjka duhovnik, tam iščemo
neko sprotno rešitev.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Vseeno slovenske škofije
vedo, da to ni prava pot, in se vsaka po svoje trudijo, da bi
izstopile iz zanke »gasilstva«. Rade bi vzpostavile nek sistem,
zgradile neko občestveno in pastoralno mentaliteto, ki bi delovala
na dolgi rok. Največkrat se gibajo prav v smeri t.i. pastoralnih
enot</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><br /></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-size: small;">4. PREUREJANJE SISTEMA
ŽUPNIJ: VZORI IZ TUJINE</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Kar se tiče preurejanja
sistema župnij ter sočasnega povezovanja duhovnikov na nove načine
si pomagamo tudi z opazovanjem praks v tujini in morebitno aplikacijo
slednjih pri nas. Na tem mestu nam ta naša zamuda celo pride prav.
Tako v Italiji, Avstriji in Nemčiji že lahko vidimo, kaj deluje in
kaj ne.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Dodajmo, da je prav v vseh
primerih prestrukturiranja prisoten sinodalni princip. Kakor koli se
neka škofija odloča, da bo preuredila sistem župnij, vedno se
naslanja na nove moči iz laikata ter na logiko povezovanja
duhovnikov, župnij, skupin. Povsod so duhovniki povabljeni, da se
otresejo individualističnih manir in da so bolj komunitarni in
sinodalni.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><b style="font-family: verdana;">Metoda povezovanja
župnij v pastoralne enote</b><span style="font-family: verdana;">, precej uporabljana na severu Italije.
Deluje, če se sočasno oblikuje močan laikat in če je dovolj
zdravih in agilnih duhovnikov. Ko zmanjka duhovnikov tudi za
pastoralne enote, je lahko stanje za župnije »huje, kot je bilo na
začetku« (prim. Mt 12,45). Če ustvarjamo pastoralne enote, jih ne
smemo ustvariti zgolj za nekaj let. Ustvariti jih moramo tako, da bo
obstale, ko bo še manj duhovnikov, kot jih je zdaj.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><b style="font-family: verdana;">Metoda uvažanja
duhovnikov iz tujine</b><span style="font-family: verdana;"> je v skladu z vesoljno naravo Cerkve.
Marsikje v naši zahodni in severni soseščini srečamo dobre
župnike, ki so tja prišli tudi iz Afrike in Azije. Moramo pa se
zavedati, da je proces kulturnega prilagajanja teh duhovnikov lahko
dolg in naporen ter ne vedno s srečnim izidom. Kakšen zahodni škof,
nedaleč od slovenskih meja, je že</span><b style="font-family: verdana;"> </b><span style="font-family: verdana;">izjavil, da njegova
škofija ne bo več sprejemala duhovnikov iz daljne tujine.
Nenazadnje tudi zato, da »uvoženi« duhovniki ne bi postali potuha
za lenobo pri prenovi. Domače občestvo mora opraviti sinodalno
prenovo z ali brez pomoči duhovnikov iz tujine.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Ponekod, zlasti v Nemčiji
in na Češkem, so šli v </span><b style="font-family: verdana;">velikopotezno ukinjanje majhnih župnij</b><span style="font-family: verdana;">,
prav v slogu kakšnega cesarja </span><b style="font-family: verdana;">Jožefa II.</b><span style="font-family: verdana;">. Tak pristop deluje
v velikih industrijskih mestih, kjer so župnije bile ustanovljene v
času gospodarskega razcveta, za podeželje, kjer so župnije stare
tudi več sto let, pa je zelo boleč. Münchenski nadškof kardinal
</span><b style="font-family: verdana;">Reinhard Marx</b><span style="font-family: verdana;"> je zato l. 2018 skupaj s škofijskim pastoralnim
svetom odločil, da ne bodo več ukinjali župnij. Župnija, četudi
brez duhovnika, je še vedno živo znamenje navzočnosti evangelija
na teritoriju, je bilo takrat povedano. Münchenska nadškofija bo
zato svoje moči usmerila v usposabljanje laiških voditeljev, ki
bodo prevzeli nosilne dejavnosti teh župnij.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Skratka, Cerkev na
Slovenskem, vključno novomeška škofija, je pred velikim izzivom,
ki mu mirno lahko pridamo pridevnik »stoletni«.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Zavedamo se, da sta
vprašanji duhovniškega zakramenta in župnij tesno drugo ob drugem.
Ko rešujemo eno, rešujemo tudi drugo. To delamo na način in z
zavestjo, da nam v bližnji prihodnosti ni pričakovati večje plime
duhovniških poklicev. Povezovanje duhovnikov, čeprav maloštevilnih,
je v teh razmerah več kot le nuja – je znamenje časov.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><br />
</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">5.
ČAS SINODE JE ČAS POGUMA</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Nekoč
smo pogumnega duhovnika prepoznali po tem, da je bil pripravljen
sprejeti kakšno od tako imenovanih »težkih far«, oziroma,
delovati v nepredvidljivih in človeško gledano zoprnih razmerah.
Pogumen duhovnik je bil </span><b style="font-family: verdana;">Friderik Baraga</b><span style="font-family: verdana;">.
Ni zaman, da sta njegova simbola na spomeniku v Michiganu križ v
desnici in krplje za hojo po snegu v levici. Kajti tudi v visokem
snegu je obiskoval Indijance in jim oznanjal evangelij.</span></p>
<p style="font-weight: normal; margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Danes
je vsaka fara »težka«, za vsako so potrebne »krplje«. Kot sem
povedal na letošnjem pastoralnem dnevu v Celju: da se izkaže
duhovnikov pogum, ni treba pričeti veličastnih pastoralnih
projektov, oditi daleč v tuje gore ali riniti po globokem snegu.
Danes in zlasti če je duhovnik že v obnebju zlate maše, je dovolj,
da vztraja, kjer je. Četudi v svojem običajnem kotičku, ne bo
izven dogajanja. Velika duhovna in moralna drama današnjega časa ga
bo poiskala in sama prišla k njemu.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Hitro
napredujoča fronta sekularizacijskih procesov je v resnici že na
njegovem farovškem dvorišču in v veroučni učilnici. Skratka,
</span><b style="font-family: verdana;">Trubarjev</b><span style="font-family: verdana;"> junaški
imperativ »stati inu obstati« se duhovniku vzpostavlja sam po sebi,
brez da se kam premakne.</span></p>
<p style="font-weight: normal; margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Kljub
temu ti časi zahtevajo kaj več kot zgolj trpno vztrajanje na bojnem
položaju. Kot je bil Baraga poklican, da vstopa v nove in nove
gozdne širjave ob severnoameriških jezerih, smo tudi današnji
duhovniki poklicani v veliko novost, k nalogi, ki jo je Boga
prihranil prav zanje. Baraga je pogumno hodil skozi temno drevje, da
bi pridobil duše za Boga, današnji duhovniki pogumno vstopajo na
pota resnega prenove župnijskega sistema in svoje vloge v njem.</span></p>
<p style="font-weight: normal; margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Zavedajoč
se, da se bo sočasno reševala tudi kriza duhovništva. Ni namreč
mogoče, da preobražena in prenovljena Cerkev ne bi preobrazila in
prenovila tudi duhovništva ter ga kot poklic znova naredila
privlačnega za mlade. Pomnimo s tem v zvezi XVI. stoletje. Na
začetku slednjega je ljubljanski škof jamral, da ni duhovnikov, na
koncu stoletja so se polnila semenišča, evropska Cerkev pa je
dobila moč za planetarni misijon. Vmes se je sprožil pogum prenove,
ki se mu je reklo Tridentinski koncil.</span></p>
<p style="font-weight: normal; margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><br />
</span></p>
<p style="font-weight: normal; margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">ZAKLJUČEK:
»NIHČE NE ZMORE SAM« KOT NAVDIH</span></p>
<p style="font-weight: normal; margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Kar
se kaže kot prekletstvo, nam je spremeniti v blagoslov.
Sekularizacija, nova družbena kompleksnost, pomanjkanje poklicev so
s seboj prinesli potrebo, ki jo lahko opredelimo takole: »nihče ne
zmore sam«. Toda ta potreba po povezovanju, ki se komu morda zdi
zgolj sad stiske in katastrofa, postaja pravcato znamenje časa,
znamenje Božje volje. »Nihče ne zmore sam«, postaja krik upanja,
navdih; je priložnost za sinodalno Cerkve in že aktiven uvod vanjo.</span></p>
<p style="font-weight: normal; margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Strahov
ni malo. Včeraj smo se pri bogoslužju vprašali z </span><b style="font-family: verdana;">Nikodemom</b><span style="font-family: verdana;">:
»Kako se more človek roditi, če je star?« (Jn 3,4) Naša zadrega
je podobna: kako naj se v (zelo) zrelih letih učimo sinodalnosti,
povezovanja, fizičnega sobivanja v kakšnem od pastoralnih središč
(v novodobnih »kolegiatnih kapitljih«), modernega timskega dela,
zaupanja v množico sodelavcev, obujanja karizem v laikih, ko so pa
nam vedno pravili, da smo glavni in da je vse odvisno od nas?</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana; font-weight: normal;">Ogromna
opora prihaja od </span><span style="font-family: verdana;">papeža Frančiška</span><span style="font-family: verdana; font-weight: normal;">.
Z njim »nihče ne zmore sam« prevajamo v »hoditi skupaj« ter v
zgodovinsko sinodalno dogajanje, ki ta čas prehaja iz celinske v
vesoljno fazo. Pomembno spoznanje, do katerega smo v tem času že
prišli, je, da sinodalnost ni mit, ni neka progresistična moda, ki
jo pač zapoveduje argentinski papež, temveč je nekaj v globoki
naravi Cerkve in samega duhovništva.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Najkrajša
definicije sinodalnosti je: »Sveti Duh je sklenil in mi z njim«
(Apd 15,28). Sinoda je okolje Duha. Sinodalnosti se zato ne smemo
bati; sinodalnost je del rešitve, ne del problema. Sinodalni
(»kolegialni«) duhovnik ni »manj« duhovnik, temveč je »bolj«
duhovnik.</span></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><br /></span></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><br /></span></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: inherit;">* Predavanja na simpoziju, 19. aprila 2023, v Baragovem domu v Novem mestu, so bila naslednja:</span></p><p style="margin-bottom: 0cm;">1. Nastanek in pomen Kolegiatnega kapitlja za Novo mesto in Dolenjsko: <b>prof. dr. Stane Granda</b>,</p><p style="margin-bottom: 0cm;">2. Teološka izhodišča za združevanje duhovnikov v kapitlje nekoč in danes: <b>mag. Karlo Bolčina</b>,</p><p style="margin-bottom: 0cm;">3. Pastoralni izzivi za povezovanje duhovnikov v luči papeževe sinode o Cerkvi, ki hodi skupaj: <b>mag. Branko Cestnik,</b></p><p style="margin-bottom: 0cm;">4. Vizija novomeške ško je v prihodnjih desetletjih: <b>škof dr. Andrej Saje</b></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: inherit;">** Foto: B.C., novomeški Kapitelj</span></p>Branko Cestnikhttp://www.blogger.com/profile/17626675856044969855noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-3792571442706399007.post-82825946791152768442023-04-17T14:29:00.002+02:002023-04-17T23:48:19.884+02:00Ko preskočimo "tiste vmes" - Ukrajince<p></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhjwRBnbCjGLXWfrklefeCe1EXVFzzSWTKQ0Zjq5Ku0rgTBLnrZ9ON4VAWsZ8c39FdlX6xE4XpMdE8dnMFUSFfLZLsChTSvfTOd1s0hFVoVxxJCVEelPkk9TX_piyisJznByzSemWmI1FUmmCj2_TSJA_87tqC_sHHkCNX2KJHYztDHhmQaAyMRi-DAqw/s1098/Vecer170423.jpg" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1098" data-original-width="1000" height="389" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhjwRBnbCjGLXWfrklefeCe1EXVFzzSWTKQ0Zjq5Ku0rgTBLnrZ9ON4VAWsZ8c39FdlX6xE4XpMdE8dnMFUSFfLZLsChTSvfTOd1s0hFVoVxxJCVEelPkk9TX_piyisJznByzSemWmI1FUmmCj2_TSJA_87tqC_sHHkCNX2KJHYztDHhmQaAyMRi-DAqw/w354-h389/Vecer170423.jpg" width="354" /></a></div><br /><p><span style="font-family: verdana;">Sinoči sem z ukrajinskimi begunkami, ki izvirajo z vzhodnega rusko govorečega dela Ukrajine in so krst prejele v cerkvi moskovskega patriarhata praznoval pravoslavno Veliko noč. Med zaužitjem ritualnih jedi smo iz ozadja poslušali Himno kerubinov ruskega skladatelja </span><b style="font-family: verdana;">Čajkovskega</b><span style="font-family: verdana;"> (</span><a href="https://www.youtube.com/watch?v=y9p0-NSirQA" style="font-family: verdana;">link</a><span style="font-family: verdana;">). Namenoma poudarjam "ruskost", saj v tej druščini kljub temu, da imamo radi Ukrajino in smo v času ruske agresije povsem na njeni strani, nismo sovražni do ruskega naroda. </span></p><p><span style="font-family: verdana;">Ne da bi vedeli, kaj bo danes pisal Večer, smo se med drugim pogovarjali, zakaj se nekateri Slovenci obračajo vstran od Kijeva, po možnost kar k Moskvi. Trend so opazile na socialnih omrežjih, kakor tudi, da je povezan z neko čudno averzijo nekaterih Slovencev do Zahoda, zlasti do Združenih držav Amerike.</span></p><p style="text-align: center;"><span style="font-family: verdana;">*</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Današnji Večer se na naslovnici namreč sprašuje "Na čigavi strani smo? Zakaj se v Sloveniji spreminja javno mnenje glede vojne v Ukrajini" (</span><a href="https://vecer.com/slovenija/zakaj-se-v-sloveniji-spreminja-javno-mnenje-glede-vojne-v-ukrajini-10331139" style="font-family: verdana;">link</a><span style="font-family: verdana;">). Temo je avtor</span><span style="font-family: verdana;"> </span><b style="font-family: verdana;">Timotej Milanov</b><span style="font-family: verdana;"> dobro obdelal na skoraj dveh straneh. Morda v članku poleg razvpitih protiimperialističnih "mirovnikov" manjka še kakšen bolj odločen proukrajinski glas.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Da, na čigavi strani smo? Še na strani Ukrajine? Že na strani Rusije? Raziskava agencije Valicon je pokazala, da proukrajinski tabor še vodi, a počasi izgublja prednost.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Da smo slovenski dokaj filoruski ni skrivnost (prim. moj blog <a href="https://branenacesti.blogspot.com/2015/07/od-tod-do-kamcatke.html">Od tod do Kamčatke</a> iz l. 2015). Večina naše elite je bila </span><span style="font-family: verdana;">pred carjem </span><b style="font-family: verdana;">Putinom </b><span style="font-family: verdana;">upognjena kot listi starih enoročnih žag</span><span style="font-family: verdana;">, ko je gospodar Kremlja </span><span style="font-family: verdana;">obiskal pravoslavno kapelico pod Vršičem (namenoma je ne imenujem "ruska", saj tam niso pokopani samo Rusi). Mnogi te dni berejo razmišljane </span><b style="font-family: verdana;">Tomaža Mastnaka</b><span style="font-family: verdana;"> "</span><span style="font-family: verdana;">Evrofašizem" (</span><a href="https://www.sanje.si/zapisi/tomaz-mastnak-evrofasizem" style="font-family: verdana;">link</a><span style="font-family: verdana;">), ki je v bistvu srhljivo prorusko; pomnimo, precejšen odziv je imel tudi dvoumen nastop</span><span style="font-family: verdana;"> </span><b style="font-family: verdana;">Polone Frelih</b><span style="font-family: verdana;"> </span><span style="font-family: verdana;">v oddaji Faktor (</span><a href="https://www.youtube.com/watch?v=sm9fPoKEY08" style="font-family: verdana;">link</a><span style="font-family: verdana;">); pomnimo, da je zelo vplivno partijsko jedro okrog</span><span style="font-family: verdana;"> </span><b style="font-family: verdana;">Milana Kučana</b><span style="font-family: verdana;"> </span><span style="font-family: verdana;">itak ves čas prorusko, pod krinko mirovniške retorike sicer (</span><a href="https://www.dnevnik.si/1043007150" style="font-family: verdana;">link</a><span style="font-family: verdana;">).</span></p><p style="text-align: center;"><span style="font-family: verdana;">*</span></p><div><span style="font-family: verdana;">Sam sem na proruski trend v Sloveniji opozoril v začetku lanskega junija v Večerovih pogledih (<a href="https://vecer.com/pogledi/pogled-kolumna-branka-cestnika-zvezanost-z-jedrno-evropo-in-prikrita-navezanost-na-moskvo-bomo-kmalu-v-starem-geopoliticnem-greh-10285632">link</a>). Prispevek za Večer sem naslovil "Tisti vmes", uredništvo se je potem odločilo za drugačne title. Prispevek si lahko v celoti</span><span style="font-family: verdana;">, takšnega kot je odšel iz mojega računalnika,</span><span style="font-family: verdana;"> preberete spodaj.</span></div><p><span style="font-family: verdana;">Če povzamem: "tisti vmes" so narodi ob starodavni Jantarni poti, narodi Balkana in Kavkaza, skratka, narodi, ki so geografsko nekje med Moskvo in Berlinom, med Moskvo in Carigradom. Teza se glasi: "tisti vmes" v igri velikih niso protagonisti; njihove zgodbe veljajo za postranske (kaj se je že zgodilo v Gruziji l. 2008?).</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Tudi kultura "tistih vmes" je zgolj prehodno območje, s kakšno zanimivostjo (ah, Transilvanija grofa Drakule!), preden se srečamo z veliko rusko kulturo. </span><span style="font-family: verdana;">Nikoli ne bom pozabil, kako so l. 1989 Španci v Madridu od mene pričakovali, da zaplešem kazačok (moj blog </span><a href="https://branenacesti.blogspot.com/2021/02/kenik-je-zaplesal-kazacok.html" style="font-family: verdana;">Kenik je zaplesal kazačok</a> <span style="font-family: verdana;">iz l. 2021). Češ, kaj niste Slovenci nekje od tam, kjer je Rusija?</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Kar zamerim slovenskim proruskim pridigarjem, je točno to: pristajajo na staro geostrateško mentaliteto in igro, ki</span><span style="font-family: verdana;"> preskoči "tiste vmes".</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Na primer: v</span><span style="font-family: verdana;"> omenjenem tekstu Tomaža Mastnaka je Ukrajina omenjena 27-krat. A pozor! U</span><span style="font-family: verdana;">krajina niti enkrat ni obravnavana kot protagonist svoje zgodbe, kot entiteta s hrbtenico</span><span style="font-family: verdana;">, vedno je omenjena v kontekstu spopada velikih sil, oziroma kot tragična žrtev v igri velikih. Podoben strateški ne-protagonizem Ukrajine zasledimo v znamenitem pismu kučanistov. Četudi slednji Ukrajini priznavajo pravico do obrambe in sočutno obžalujejo žrtve, državi ob Dnepru ne prištevajo posebno tehtne vloge.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Vabim k branju mojega lanskega zapisa za Večer.</span></p><p><span style="font-family: verdana;"> </span>----------------------------------------------------------------</p><p><b><span style="font-size: large;">Tisti vmes</span></b><br />Branko Cestnik, 6.6.2022</p><p>Odnos velikega Zahoda
do ljudstev vzdolž vzhodnega boka starodavne Jantarne poti, kaže
neko konstanto: Zahod rad zaobide vmesni svet in se pogovarja z
veliko prestolnico v daljavi – z Moskvo.</p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;">Emblematični datum je
23. avgusta 1939, ko sta zunanja ministra nacistične Nemčije in
Sovjetske Zveze, <b>Ribbentrop</b> in <b>Molotov</b>, podpisala sporazum o
nenapadanju. Lepo in prav, če se dve državi nočeta napasti, toda
rjava Nemčija in rdeča Rusija sta obenem razkosali Poljsko ter
zapečatili usodo Baltika. Kajpada, brez da bi tisti vmes bili kaj
vprašani.</p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;">Kot uvodoma nakazano,
pakt Ribbentrop–Molotov ni samo zgodovinski dogodek, je tudi
mentaliteta, po kateri se je na vzhodu stare celine potrebno
pogovarjati z največjim, z Moskvo, tiste vmes pa naj se obravnava
pokroviteljsko, v zaostrenih razmerah se jih celo sme žrtvovati.
Pomnimo, v letu pred zloglasno nemško-sovjetsko navezo je britanski
premier <b>Neville Chamberlain</b> zaradi ljubega miru pristal na razkosanje
Češkoslovaške; kasneje je predvojni fuj in fej pakt
Ribbentrop–Molotov dobil svojo pol-demokratično sestrično
imenovano konferenca na Jalti, o kateri pa se fuj in fej ni smelo
reči.</p>
<p align="CENTER" class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><b>*</b></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><b>Papež Frančišek </b>je
spoštovan in poslušan takorekoč od vsega človeštva. Ampak tudi
on bi v teh dneh, ko ruski medved trga Ukrajino, »šel v Moskvo«,
kot je zaupal časopisu Corriere della sera. Šel bi in se pogovoril
z <b>Vladimirjem Putinom</b> ter z njegovo klerikalno senco patriarhom
Kirilom.</p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;">Kaj reči? O da bi šel!
O da bi uspel! O da bi mu moskovski diktator izročil zloglasni
kovček z rdečim gumbom apokalipse ter mu ves skesan naročil, naj
kovček razstavi v Vatikanskem muzeju.</p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;">A tega ne bomo
doživeli. Zato ker se slavna vatikanska diplomacija tokrat na
spolzkem terenu vzhodne Evrope ne znajde najbolje. Kot v posebnem
skupnem članku z naslovom <i>Kako je Ruska pravoslavna Cerkev
zmanipulirala Vatikan</i> opozarjajo ugledni intelektualci in
poznavalci krščanstva <b>Thomas Bremer, Regina Elsner, Massimo
Faggioli</b> in <b>Kristina Stoeckl</b>, ruska propaganda zadnjih tednov vsako
geopolitično kolebanje rimskega papeža obrača v svoj prid.
Papeževi pozivi proti orožju, njegovi klici k miru, njegova kritika
Nato pakta, ki da je v minulih letih nespametno »lajal pred ruskimi
vrati«, … vse to je Kremelj uporabil za krepitev velikoruske
ideje, ideje o ogroženosti Rusije in seveda za zacementiranje
opravičila svoje agresije na Ukrajino.</p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;">Tako s strani ruskega
medveda, s strani tistih vmes pa grenak občutek, da jih tudi papež
in Cerkev znata preskočiti.</p>
<p align="CENTER" class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><b>*</b></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;">Se je že zgodilo.
Znamenita vatikanska povojna »Ostpolitik«, v kateri je blestel
znameniti kardinal <b>Agostino Casaroli</b> je vedno tuhtala take
diplomatske in politične pristope do dežel realnega socializma, ki
niso dražili Kremlja.</p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;">V tančico skrivnosti
zavito je ostalo, zakaj 2. vatikanski koncil ni obsodil komunizma,
čeprav so v tistem času vzhodnoevropski režimi zelo zatirali
kristjane. Nenazadnje so za tako obsodbo zahtevali mnogi škofje in
ne samo iz vzhodne Evrope. Toda na koncilu je Prvi Rim tematiko
komunizma zamolčal, Tretji Rim (Moskva) se je lagodno smehljal,
diktatorja <b>Tito</b> in<b> Ceausescu</b> pa sta v naslednjih letih obiskala
papeža <b>Pavla VI</b>..</p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;">Skratka, Prvi in Tretji
Rim sta svoje opravila, tisti vmes ter njihov prvoborec poljski
primas in kardinal <b>Stefan Wyszynski</b> so na barikadah svobode
veroizpovedi ostali sami. Pomenljivo, kardinal Wyszynski je na
koncilu javno izjavil: »Vir casaroliensis non sum.« Prevedeno:
nisem Casarolijev človek. Dodatno prevedeno: vatikanska politika za
Vzhod se odvija mimo nas, ki na Vzhodu živimo in trpimo.</p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;">Danes je tančica
skrivnosti nekoliko odstrta. Vemo, tudi intenzivno delovanje Kremlju
podrejenih tajnih služb je prispevalo, da zadnji koncil ni obsodil
takratnega vzhodnoevropskega političnega zla. A KGB ne bi smel biti
opravičilo za cerkveni molk.</p>
<p align="CENTER" class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><b>*</b></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;">V softver Slovencev in
Slovenk je že dolgo vgrajen rusofilski program. Kakšen krog je že
davno dočakal svoj pan-slovanski in v nadaljevanju rusofilski
moment. V času romantičnega prebujanja narodov se je tudi med
duhovščino našel kdo, ki je sanjal o slovanski stvarnosti od Zilje
na Koroškem do Kamčatke. Danes se Slovenci lahko ponašamo s patrom
<b>Markom Ivanom Rupnikom</b>, s teologom in slikarjem svetovnega slovesa,
ki je bolj kot kdo drug raziskoval rusko in sploh vzhodno mistično
podobarsko izročilo ter v svoj opus povzel duha »Evrope od
Atlantika do Urala« (ljub izraz papežu <b>Janezu Pavlu II</b>.).</p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;">Vendar daleč od tega,
da bi Slovenci in Slovenke podlegli čarom Moskve kot Tretjega Rima,
Moskve kot mesijanske alternative Zahodu. Srednjeevropska Ljubljana
pač ni bila pravoslavni Beograd, da bi v Moskvi videla svetovno
trdnjavo pravoverne duhovnosti in vzvišenih civilizacijskih form.
Ruska duhovnost in umetnost imata svoje vrhunce, nista pa edini
vrhunski na tem svetu in tudi v vzhodni Evropi ne. Naš odnos do
Moskve bodi torej odnos zmerne simpatije.</p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;">Zmerna simpatija – a
ne na račun onih vmes. Prav od teologa in slikarja Rupniku se lahko
učimo, kako je potrebno imeti rad vso vzhodno Evropo. Kakor te
navdihujejo ruski duhovni starci, te lahko navdihuje češki teolog,
slovaška redovnica, ukrajinski umetnik, poljski sindikalist …</p>
<p align="CENTER" class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><b>*</b></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;">Manj zmernosti in več
drame je bilo pri komunistih. Revolucija na Slovenskem je nosila<b>
Stalinov</b> in s tem posredno ruski pečat. Vendar so alpski komunisti
skupaj s Titom po vojni rdeči Kremelj kot vrhovno avtoriteto
zavrnili. Vprašanje se glasi: more sin, ki je jezen zapustil očetovo
hišo, povsem pozabiti očeta? Ne more. Skrivna ljubezen do Moskve je
pri mnogih povojnih in zdajšnjih levičarjih ostala.</p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;">Zato ne čudi, ko na
slovenskih socialnih omrežjih naletimo na pravcate navijače
Putinovega režima, take, ki Ukrajini privoščijo okupacijo. Bolj
fini so oni, ki so deklarativno proti vojni in priznavajo, da je
ruski medved ponorel, hkrati pa nas poučujejo, da je ta medved
zgodovinsko »nerazumljen« (prim. <b>Spomenka Hribar</b> v Delu) in po
krivici provociran od tistih vmes, porednih sosedov, ne reci dvakrat,
poleg amerikanarske Ukrajine še od zateglih Višegrajcev, na katere
smo tako ali tako že dolgo alergični, ker v mesecu juniju ne
obešajo mavričnih zastav.</p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;">Z novo vlado se spet
močneje pojavlja ideja, da je prava Evropa t.i. jedrna Evropa, beri,
trikotnik Berlin-Pariz-London (slednji pogojno). Oziroma beri med
vrsticami: vzhodna Evropa ni in ne sme biti glavna referenca. Če k
zvezanosti s t.i. jedrno Evropo dodamo prikrito navezanost na Moskvo,
bomo kmalu v starem geopolitičnem grehu: pri preskakovanju tistih
vmes.</p>Branko Cestnikhttp://www.blogger.com/profile/17626675856044969855noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-3792571442706399007.post-20782956100242216732023-04-11T08:26:00.001+02:002023-04-11T08:26:36.890+02:00Konstrukt in dejstvo, volk in jagnje<p style="text-align: center;"> <a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEioMGjD1RISbanmybwiNjA6QdPZeGO8HYjsP-wdEx2XEtjNy7iMtmxCXXMkDVLF5IcvLXJDddhg5YuY17KNDsK0oqit1AiiZIRT6tyyiOFIuAYcG6pmeGzuzSOqbsy9K6f8O7wl_BzBU-_iKhjoJe_cqgES4uAqa6YSEOmrEPOb4Ss1utAkB4OXgZcdTw/s1074/ovce%20frankolovo.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em; text-align: center;"><img border="0" data-original-height="957" data-original-width="1074" height="285" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEioMGjD1RISbanmybwiNjA6QdPZeGO8HYjsP-wdEx2XEtjNy7iMtmxCXXMkDVLF5IcvLXJDddhg5YuY17KNDsK0oqit1AiiZIRT6tyyiOFIuAYcG6pmeGzuzSOqbsy9K6f8O7wl_BzBU-_iKhjoJe_cqgES4uAqa6YSEOmrEPOb4Ss1utAkB4OXgZcdTw/s320/ovce%20frankolovo.jpg" width="320" /></a></p><p></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">»Trditi, da resnice
ni, pomeni, da ima volk vso pravico pojesti jagnje,« je pred kratkim
za španski El País dejal
italijanski filozof <b>Maurizio Ferraris</b>, drugače zastopnik smeri
novega realizma (<a href="https://it.wikipedia.org/wiki/Nuovo_realismo">Wikipedia</a>). Skratka, miselni relativizem, zelo v modi v zadnjih
desetletjih, nas na koncu pripelje do prevlade močnejšega nad
šibkejšim.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">V drugi polovici
prejšnjega stoletja smo se naveličali trdnih in dogmatičnih
pogledov na svet in življenje. V družbi in politiki smo se odrekli
togim in totalitarnim vzorcem ter začeli graditi lahkotno liberalno
okolje. V osebni morali smo se začeli osredotočati na naše želje
in eksperimentirati z življenjskimi slogi. V vzgoji smo stavili na
permisivnost, v filozofiji in umetnosti na »šibko misel« in
konstruktivizem.</span></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Tudi v religiji nismo zaostajali za trendom: 2.
vatikanski koncil je bil »čuden« koncil; poln optimizma, ni se
spravil na nobenega heretika in ni razglasil nobene posebne dogme.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Po eni strani je
tovrstna sprostitev vsem prinesla nekaj dobrega. Po drugi strani je
rahljanje miselnih načel v sebi skrivalo novo nevarnost: idejni in
moralni relativizem, odsotnost resnice, pri nekaterih celo
nihilistični odpor do dejstev in resnice. Um, ki je naš organ za
resnico, je zlahka postajal služabnik sprotnih kapric. Zanašati nas
je začelo v cono razpuščenosti, ko se močnejši rad dvigne nad
šibkejšega.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">V razmerah, ko ni
resnice ali je »več resnic«, oziroma, ko dejstvo zamenja
konstrukt, se je zaredila nova vrsta volkov. Ferraris je v neki
starejši kolumni za italijansko La Repubblico zapisal, da je
ameriška invazija na Irak prav tako predpostavljala nek »adijo
stvarnosti«. Vemo, napadalci so si odločilne dokaze o iraških
orožjih za masovno uničenje preprosto izmislili. </span></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Ampak relativizem,
ta »adijo stvarnosti«, je v zahodni kulturi vseprežemajoč,
oblikuje politiko in šovbiznis, prisoten je v slehernikovem
vsakdanjiku. Jagnjet, ki pri tem končajo v volčjih žrelih,
velikokrat niti ne opazimo.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Nekaj se le premika,
relativizem doživi tudi kak poraz. Skoraj istočasno, ko smo brali
Ferrarisov intervju v El Paísu,
je <b>Mednarodna atletska zveza</b> sprejela sklep, da transspolne ženske,
ki so šle skozi moško puberteto, ne morejo tekmovati v ženskih
disciplinah. Vodstvo zveze je povedalo, da gre za »odločne ukrepe
za zaščito ženske kategorije v atletiki«.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Filozofsko gledano se
je ta športna avtoriteta jasno odpovedala relativizmu ter se oprla
na spoznavni realizem; prednost je dala (naravnim) dejstvom, ne pa
(političnim) interpretacijam. Poleg tega je opravila moralno
dejanje: zaščitila je šibkejšega pred močnejšim, ženski svet
pred vdorom moške biološke nadmoči.</span></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Mednarodna atletska zveza je
torej prepoznala konstrukt in se oprijela stvarnosti. Vsaj na
atletskih stezah, ki so pod njenim nadzorom, volk ne bo pojedel jagnjeta.</span></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><br /></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;">* Kolumna je bila objavljena aprila 2023 v rubriki Logos v <a href="https://www.druzina.si/clanek/konstrukt-in-dejstvo-volk-in-jagnje">tedniku Družina</a>. Foto: B.C. </p>Branko Cestnikhttp://www.blogger.com/profile/17626675856044969855noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-3792571442706399007.post-87655636908744255822023-02-01T23:24:00.008+01:002023-02-01T23:54:30.627+01:00Čudna sekunda oziroma korajža velja<p style="text-align: center;"></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi3t3Mp1wo2GJSzERjjn45E5EOqkLJoxQ70phMsEcYWMR7KpuppzWLmOOy6oXCII7gCYH5rREZ8Gz00WCoyGd16boic-druR1t6nMq0IVw86-7vUbtnvrPs6UIhOBLfpFEddO_1STakzoGx3jNqR4uIhLGKwnWnvc4qaiFECAkND8YfzQazZnah95N1dg/s1000/vinograd%20Narbonne.jpg" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="563" data-original-width="1000" height="270" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi3t3Mp1wo2GJSzERjjn45E5EOqkLJoxQ70phMsEcYWMR7KpuppzWLmOOy6oXCII7gCYH5rREZ8Gz00WCoyGd16boic-druR1t6nMq0IVw86-7vUbtnvrPs6UIhOBLfpFEddO_1STakzoGx3jNqR4uIhLGKwnWnvc4qaiFECAkND8YfzQazZnah95N1dg/w479-h270/vinograd%20Narbonne.jpg" width="479" /></a></div><span style="font-family: verdana;"><br /></span><p></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><b style="color: #990000; font-family: verdana;">Čudna sekunda v srcu
liturgije</b></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Enkrat po novem letu se mi
je med jutranjim maševanjem zgodila čudna sekunda. Ko je prišel na
vrsto »molimo« pred glavno mašno prošnjo, se mi ni dalo dvigniti
rok. Kakor da bi se zaskočilo v lopaticah, kakor da bi okončini od
lahti navzdol postali svinčeni.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Utrujenost? Da. Naporni
božični prazniki, sploh intenzivno pastoralno postkovidno
dogajanje, sploh leto 2022, v katerem sem dal na svetlo kar dva svoja
romana. Žalost? Tudi. Umrl je papež <b>Benedikt XVI. </b>in bilo je
kakor ugasnitev luči v že itak temnem hodniku, po katerem v tem
vojnem času tavamo. Razočaranost? Predvsem slednja. Škandal za
škandalom, zlasti osupljiv in zagoneten primer patra <b>Rupnika</b>,
umetnika in duhovnega učitelja mnogih.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Pomnimo. V postu l. 2000 (12. marca) je papež <b>Janez Pavel II.</b> pokleknil pred Bogom in človeštvom
ter prosil odpuščanja za grehe Cerkve. Ne moremo in ne smemo čez
prag novega tisočletja, če se ne opravičimo za nazaj, se je reklo.
Nekateri katoličani so to njegovo dejanje kritizirali kot
nepotrebno, večinoma pa smo bolje zadihali.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Ni se še razkadilo od
praznovanj jubilejnega leta, že je bruhnila na dan bostonska afera o
duhovnikih pedofilih. Istočasno se je bralo poročilo iz Afrike o
spolno zlorabljenih redovnicah s strani tamkajšnjega klera (po
naročilu iz Vatikana je poročilo pripravila redovnica <b>Maria
O'Donohue</b>). Po Bostonu je prišlo do verižne reakcije po vsem
svetu. Izkazalo se je, da spolno zlorabljenih s strani posvečenih
oseb ni malo, zlasti v območju anglosaškega in franko-germanskega
sveta, ter da je hierarhija gojila pravcato kulturo prikrivanja
zločinov in milega kaznovanja zločincev.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">V zadnjem obdobju
prihajajo na dan dodatna razkritja glede duhovnikov, ki so spolno
zlorabljali sicer odrasle ženske. Prav te dni je bilo objavljeno
obširno poročilo o <b>Jeanu Vanieru</b>, ustanovitelju Barke, iz
katerega je razvidno, da je pri njem in v krogu teologa <b>Thomasa
Philippa</b> šlo za mešanje mistike, spolnosti in zlorab. Zadeva
spominja na herezijo nikolajevcev (nikolaitov) iz zgodnjega
krščanstva (mimogrede: slednje je omenjal tudi <b>Viktorin Ptujski</b>)
ter na gnostično herezijo in spolno-manipulativno prakso <b>Marka
Čarodeja</b> iz 2. stoletja (o kateri je nekoliko obširneje poročal
<b>Irenej Lyonski</b>).</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">In se vprašaš: so poleg
moralne degeneriranosti klera, značilne za vsako veliko krizo
Cerkve, spet na delu čudaške in gnusne herezije? Bo to famozni
»Satanov dim v templju«, ki ga je pred 50 leti preroško uvidel
papež <b>Pavel VI.</b>? Se je med nas vrnil starozavezni Baal, kult
plodnosti, gnusoba opustošenja? </span></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Občutek dobiš, da se bo Cerkev
zdaj zdaj pogreznila, da njena nosilna konstrukcija, ki jo vendarle še vedno tvori kler, ne bo dovolj močna – počilo bo, implodiralo.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><br /></span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="color: #990000; font-family: verdana; font-size: small;"><b>Ker Božja liturgija ustvarja
mene, ne jaz nje</b></span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Naj roke mene, liturga, to
jutro ostanejo spuščene in<i> oremus</i> neizrečen? Naj se odmaknem
od oltarja? Naj pokličem svoje predstojnike in zajamram: dovolj je;
pustite me v neko kolibo v hribih, kjer bom meditiral in pisal
romane?</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Bolje: je nastopil čas za
pokoro? Po <b>Walterju Kasperju</b> je pokora najbolj radikalna
kritika Cerkve. Skratka, če hočeš Cerkev res do konca skritizirati
in jo s svojo kritiko do tal pretresti – se posuj s pepelom. Snemi
si fine duhovniške paramente in si nadeni hrapavo raševino. Ali ni nekaj
takega storil <b>Frančišek Asiški</b>,
ko si je vpričo someščanov snel aristokratska oblačila?
Ali ni zavoljo njegove pokore zrasla boljša Cerkev?</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Sekunda, dve, tri …
Nakar se pri tisti jutranji maši zgodi sunek verske treznosti in
poguma: premagam zaskočenost v lopaticah, dvignem roki in
povabim maloštevilne vernike: »Molimo.«</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Nisem namreč jaz stvarnik
liturgije, kot je pianist stvarnik koncerta za klavir; liturgija
je Božje delo, liturgija ustvarja bolj mene kot jaz njo. </span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><br /></span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="color: #990000; font-family: verdana; font-size: small;"><b>Čas za pogum</b></span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">»Korajža velja!« je
vzkliknil papež Janez Pavel II. 18. maja 1996 mladim v Postojni. Ker
je geslo izrekel papež v okviru uradnega govora, je ta star
slovenski rek postal del pontifikalnih naukov in na svoj način
smerokaz za slovensko Cerkev tretjega tisočletja. Nič takega. Sveto
pismo, izročilo Cerkve in vrsta duhovnih voditeljev in voditeljic
nas spodbujajo k pogumnemu premagovanju strahu, kajti, vemo, »v
ljubezni ni strahu« (1 Jn 4,18). Toda kaj je pogum?</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Za <b>Aristotela </b>je
<b>pogum</b> (<i>fortitudo </i>=
srčnost, moč, energija) prva vrlina, v kolikor kot
sposobnost premagovanja strahu (in ostalih notranjih blokad) omogoča
ostale. Poglejmo tri druge klasične vrline. <b>Modrost</b>
(<i>sapientia</i>): le če
imaš pogum, se tvoj um prebuja, raste in zasveti s preudarnostjo in
modrostjo; kdor plašno in malomarno odpira oči v življenje, tudi
intelektualno ne raste. <b>Pravičnost</b>
(<i>justitia</i>):
ne strahopetni ljudje, ampak pogumni ljudje lahko uveljavljajo
pravičnost; strahopetni ljudje se bojijo temnih sil, pogumni ljudje
ravnajo pravično temnim silam navkljub. <b>Zmernost</b>
(<i>temperantia</i>):
tisti, ki so pogumni, so pogumni tudi glede svoje sebičnosti in
svoje težnje po uživanju; zlasti danes, v potrošniško prenažrti
družbi, je potreben pogum, da se omejimo in iščemo srečo skozi
zmernost.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Povedano drugače: če bo
v današnjih razmerah slovenskim duhovnikom upadlo srce in bodo
izgubili pogum, bo zastonj sinodalno modrovati in plesti nove
pastoralne načrte o prenovi in solidarnosti.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><br />
</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><b><span style="color: #990000; font-family: verdana;">New York v Donbasu in
družina, ki vztraja</span></b></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Ali veste, kje leži vas z
imenom New York? Ne, ne veste. New York (v cirilici <i>Нью-Йорк</i>)
leži v Donbasu v Ukrajini, približno trideset kilometrov severno od
Donecka. Na prvi pogled se zdi nekoliko komično, da v osrčju
slovanskega sveta obstaja vas z anglosaškim imenom, poleg tega da seveda gre za zelo znano topografsko ime. </span></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Nič smešnega. Za
imenom tega kraja stoji preprosto zgodovinsko dejstvo in logika
zakonske ljubezni. Podatki govorijo o tem, da je ruska cesarica
<b>Katarina Velika</b>, tudi sama germanskega porekla, povabila
Nemce, naj pridejo živeti in delati v rodovitne, a prazne dežele
okoli črnomorskega bazena, v današnjo Ukrajino in južno Rusijo.
Med dobrimi Nemci, ki so se takrat tja preselili, je bil
protestantski pastor, čigar žena je bila rojena daleč preko
oceana, v severnoameriškem New Yorku. Iz spoštovanja in ljubezni do
žene, verjetno polne domotožja po domovini ob reki Hudson, se je
odločil, da košček svoje nove dežele poimenuje New York.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">New York v premogovniškem
Donbasu je že osem let v vojnem stanju. Fronta med Rusi in
Ukrajinci, ki se je v Donbasu začela leta 2014, se je tistega leta
prav tu ustavila in stabilizirala: Rusi dva kilometra pred vasjo,
Ukrajinci v vasi. Osem let vojne je New Yorku prineslo uničenje in
smrt, ranjene in razseljene.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><b>Tanja</b>, ena izmed ukrajinskih
begunk, ki v teh vojnih časih živi v župniji Frankolovo, izhaja
prav iz vasi New York. Med drugimi nesrečami se ji je pripetilo tudi
to, da jo je leta 2018 ranil ruski minometni izstrelek. Na minuli
božični dan je bila zelo vesela, saj ji je uspelo poklicati
družino prijateljev, ki je vsa ta leta ostala v vasi New York. </span></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Čudil sem se in
vprašal, češ, kako to, da lahko neka družina živi praktično med
strelskimi jarki? Dobil sem preprosto razlago: ta družina </span><span style="font-family: verdana;">–</span><span style="font-family: verdana;"> in ne le ona </span><span style="font-family: verdana;">–</span><span style="font-family: verdana;"> živi v
trdni hiši, zgrajeni iz kamna, z globoko in dobro zaščiteno
kletjo. Ko pride do spopada, se umakne pod zemljo in čaka, da huda
ura mine. Še to: polovica družinskih članov je Judov. Najmlajša
hči je stara devet let, kar pomeni, da je vse otroštvo živela na
fronti.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Moral bi vzklikniti »to
je norost!«, a vzkliknil sem: »To je pogum!« Tanja,
po izobrazbi psihologinja, me je hladnokrvno popravila: »Ne, to je
adaptacija.«</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Pa vendar: to je pogum!
Pogum, ki je tako neobičajen, tako osupljiv, da lahko v drži te
newyorške družine opazimo odločen upor proti zlu, neko skoraj
metafizično drznost, značilno za Gospodove prvoizbrance, kar so
Judje. Gre namreč za pogum, ki presega plosko razlago (češ, trdna
hiša), zgodovinsko pojasnilo (kozaško ljudstvo, vajeno preizkušenj)
ali čustveno ozadje (ljubezen do rodne grude). Tak pogum diši po
nečem nadnaravnem, nečem, kar nam daje samo Bog.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><br />
</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><b><span style="color: #990000; font-family: verdana;">Stati inu obstati</span></b></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Podoba judovsko-krščanske
družine iz vasi New York v Donbasu me je spremljala ves božični
čas. Na obzorju stalno strašljivo bobnenje fronte, kamnita hiša
nedaleč od strelskih jarkov, klet z vegasto mizo in posteljami,
škatle s konzervami, gorilnik za kuho, devetletna punčka, ki je že
vse življenje na območju bojnega delovanja.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Navdihuje nas izjemen
pogum teh dobrih Abrahamovih potomcev, ki pa ne delajo drugega kot
to, da ostajajo in vztrajajo na svojem mestu. Pravcati <b>Trubarjev</b>
»stati inu obstati«, ampak na surov, vojno-frontni način.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Donbaška podoba je še
posebej nagovorljiva v sedanjem času, ko se je naša Cerkev znašla
na hitro napredujoči fronti sekularizacijskih procesov, notranje
strukturne šibitve, pohujšanj in sramu, medijskih in političnih
ofenziv, vrtinčastih demografskih in družbenih sprememb. Preprosto
povedano: ob hitrih spremembah in grenkih aferah smo zlahka
demotivirani in malodušni. Če k temu dodamo, da se od nas,
duhovnikov, še vedno veliko pričakuje, se nam lahko mimogrede zgodi
nenaraven občutek krivde (ker ne zmoremo, pa bi morali), naravna
izgorelost (ker res ne zmoremo) ter želja po takšnem ali drugačnem
umiku.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Ampak predvsem nam, duhovnikom, je naloženo
»v stiskah in skušnjavah <b>stati in obstati </b>in se zoperstaviti
neveri, ki tiči v našem mesu« – kot uči Trubar.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><br /></span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="color: #990000; font-family: verdana; font-size: small;"><b>Pogum na farovškem dvorišču in v veroučni učilnici</b></span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Včasih smo pogumne
duhovnike prepoznali po velikih projektih, recimo misijonarskih.
Pomnimo <b>Friderika Baraga</b> in njegove krplje, s katerimi je
pogumno gazil po visokem snegu, ker je hotel obiskati oddaljene
indijanske vasi. Zadnjič sem bil s skavti na Homcu pri Slovenj
Gradcu. Spoštljivo sem obstal pod na cerkveni zid postavljeno spominsko ploščo posvečeno
lazaristu <b>Franciju Pavliču</b>, ki sem ga osebno poznal in ki je umrl na misijonu v visokih
bolivijskih Andih star komaj 39 let. Imel je pogum za delo v tistih
krajih, čeprav je vedel, da tam gori na redkem zraku nižinski
človek težko zdrži ter da je v Boliviji kar nekaj mladih evropskih
misijonarjev že umrlo zaradi problemov s srcem in ožiljem.</span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Pred dobrim stoletjem je
duhovnik in veliki socialni reformator <b>Janez E. Krek</b> dejal:
»Samo začeti je treba.« Slovenski duhovniki moramo dandanašnji
ohranjati enako krekovsko odločnost in hrabrost, morda nam je
dovoljeno spremeniti glagol: »Samo vztrajati je treba.« </span></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Da se
izkaže tvoj pogum, ti namreč ni treba pričeti veličastnih
pastoralnih projektov, oditi daleč v tuje gore ali riniti po
globokem snegu. Danes in zlasti če si v obnebju zlate maše bodi
dovolj, da vztrajaš, kjer si. Ne, ne boš izven dogajanja. Velika
duhovna in moralna drama današnjega časa te bo poiskala in sama
prišla k tebi. Hitro napredujoča fronta sekularizacijskih procesov
je v resnici že na tvojem farovškem dvorišču in v tvoji veroučni
učilnici.</span></p>
<p style="font-weight: normal; margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Aristotel
ni zastonj učil, da je pogum prva med krepostmi. V težkih časih
lahko zapademo v malodušje, ker smo nemočni, lahko boječe
cincamo, ker bi hoteli več jasnosti in gotovosti, lahko špekuliramo,
kako se kljub vsemu izvleči v cono udobja. Krepost poguma, ki jo
oblikuje in mazili Sveti Duh, z močjo in energijo preseka te dušne
vzgibe, premaguje </span><span style="font-family: verdana;">»čudne sekunde«</span><span style="font-family: verdana;"> in nas požene naprej.</span></p>
<p style="font-weight: normal; margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Papež
<b>Frančišek</b> je na splošni avdienci 29. decembra 2021 govoril
o <b>sv. Jožefu</b>, pravičnem in pogumnem možu. Takole je poučil
(in s tem zaključimo): »Napačno je mišljenje, da je pogum
izključna krepost herojev. V resnici vsakdanje življenje vsake
osebe – tebe, mene, vseh nas – zahteva pogum. Brez poguma ni
mogoče živeti!«</span></p>
<p style="font-weight: normal; margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><br /></span></p>
<p style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><span style="font-size: small;"><b>Branko Cestnik<br /></b></span>povedano 1.
februarja 2023, Vrbje pri Žalcu, pastoralna konferenca celjske
škofije<br />foto: B.C., vinograd rodbine <i>de Saint-Exupéry</i></span><span style="font-family: verdana;"> v južni Franciji</span></p>Branko Cestnikhttp://www.blogger.com/profile/17626675856044969855noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-3792571442706399007.post-505969844057489942023-01-08T09:12:00.001+01:002023-01-08T09:22:34.930+01:00Nevihta na letališču Cuatro Vientos<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhofaUzjZrNCyPNrTD8LsEqXMlgGVvLw7Kpq-N1zu1GqquRM173204Yz9N4TMrUWAwA1uQ_UikjUDQ_6Sz1ZK8EuOJ8K-RzULYUbhs9_P_BhkC1lyF_13XGZ1ytWuTvkXzhdorfWVjvDWUoQCmr9gdQ-oheJ6o9Kw_dlxQ_LvkmAeP3FIMq4ISmniHElw/s900/Benedikt%2016%20SDM%20Madrid.jpg" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="566" data-original-width="900" height="258" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhofaUzjZrNCyPNrTD8LsEqXMlgGVvLw7Kpq-N1zu1GqquRM173204Yz9N4TMrUWAwA1uQ_UikjUDQ_6Sz1ZK8EuOJ8K-RzULYUbhs9_P_BhkC1lyF_13XGZ1ytWuTvkXzhdorfWVjvDWUoQCmr9gdQ-oheJ6o9Kw_dlxQ_LvkmAeP3FIMq4ISmniHElw/w411-h258/Benedikt%2016%20SDM%20Madrid.jpg" width="411" /></a></div><p><span style="font-family: verdana;">So dogodki, ki gredo mimo nas, ne da bi jih kronika zaznala, in so dogodki, ki izstopajo po močnem sporočilu, po simboliki, včasih tudi po preroškem naboju. Eden takšnih se je pripetil 20. avgusta 2011 v Madridu. Protagonisti so bili papež Benedikt XVI. in dober poldrugi milijon udeležencev Svetovnega dneva mladih, vsi skupaj zbrani na nočnem bdenju na letališču Cuatro Vientos (Štirje vetrovi).</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Hitro po začetku molitvenega dogajanja je nebo z jugozahodne strani začelo groziti z bliskanjem in grmenjem. Strah vzbujajoča nevihtna fronta se je pomikala prav proti velikanski množici mladih iz 193 držav, zgnetenih okrog moža v belem. Umakniti se ni bilo nikamor, vsak je moral ostati na svojem mestu, se nekoliko zaščititi in pričakati hudo uro. Grmenje in bliskanje je prišlo do roba Madrida, toda programa niso prekinili, Benedikt XVI. je ostal na svojem mestu na nepokritem delu odra in začel s pridigo.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Med papeževo pridigo se je jedro nevihtne fronte razcepilo, del bliskanja je obšlo množico po južni strani, del pa po severni. Kljub temu se je nekaj nevihtnega zagnalo na prizorišče bdenja. Močni sunki vetra so butnili v množico, tudi dežnih kapelj ni manjkalo. Benedikt XVI. je prekinil pridigo, a ostal na svojem mestu. Varnostniki so ga pokrili z dvema velikima belima dežnikoma.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Po petih minutah je bilo vetra in dežja konec. Papež je pohvalil mladino, ki je prestala nalet nevihte, in nadaljeval z govorom. A povsem brez poškodovanih in škode ni šlo. Veter je zrušil enega izmed šotorov, nekaj mladih je bilo poškodovanih, voda pa je zalila vreče s hostijami, ki so jih tam hranili za veliko zaključno mašo. Hostije so se sprijele. Drugi dan se je maše udeležilo dva milijona ljudi, a svetega obhajila verniki niso prejeli, saj ni bilo hostij, ki bi jih duhovniki posvetili.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Kdor je hotel, je videl čudovita znamenja: videl je mlado Cerkev in starega papeža, ki kljubujeta viharjem časov. Za zmago nad nevihto ni bilo potrebno drugega kot vztrajati »na svojem«, vztrajati drug ob drugem, vztrajati ob pastirju - moliti, zaupati in vztrajati. </span></p><p><span style="font-family: verdana;">Kdor je hotel, je v horizontu teme in bliskanja videl tako preizkušnjo kot Božjo pomoč, saj se je tik pred zdajci nevihtna »zanka pretrgala, in mi smo se rešili« (Ps 124,7). A brez dramatičnega opozorila navzoči na Cuatro Vientos niso ostali. Ali nam od vode poškodovane hostije in maša brez sv. obhajila ne »prerokujejo« časa, ko bomo hoteli do zakramentov, pa teh ne bomo dobili, ker ne bo kruha oz. duhovnikov, ki bi ga delili?</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Čeprav bo kdo ob prebiranju teh stavkov zamahnil z roko, češ, a zdaj bomo pa že iz navadnih atmosferskih pojavov razbirali prerokbe (?), bo za vedno ostalo, kar je bilo med tisto hudo uro najbolj očitno: podoba pastirja, ki je trdno z ljudstvom, podoba ljudstva, ki je trdno s pastirjem – s pastirjem, kakršen je bil pokojni papež Benedikt XVI.</span></p><p><br /></p><p>* Besedilo je bilo najprej objavljeno v<a href="https://www.druzina.si/clanek/nevihta-na-letaliscu-cuatro-vientos"> tedniku Družina </a>januarja 2023; foto: 20.8.2011, veter na letališču Cuatro Vientos, printscreen RTVE.ES </p>Branko Cestnikhttp://www.blogger.com/profile/17626675856044969855noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-3792571442706399007.post-24654788601603290932022-12-31T09:54:00.004+01:002022-12-31T09:59:03.834+01:00Mučenec veselega decembra<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhdyJDpoiN-5XiZ-0Q3MWam3WsxKJS-b0yUrWvBmwCUaEPRP7eEyJ8_d7s9e97NeQQjhsbmsTUC9HeDdrbj1vwbaTAbRov7EEJTd9fyCun9Fa7BErbfm4keH7kSUuqwDPFVkMNhUIdgJ7qqYFq4BSDFlHdV0kv3w2EQ3-WsT27Cb1SbR61JkUWTPtktrg/s360/Dazij%20Durostorski.jpg" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="360" data-original-width="250" height="273" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhdyJDpoiN-5XiZ-0Q3MWam3WsxKJS-b0yUrWvBmwCUaEPRP7eEyJ8_d7s9e97NeQQjhsbmsTUC9HeDdrbj1vwbaTAbRov7EEJTd9fyCun9Fa7BErbfm4keH7kSUuqwDPFVkMNhUIdgJ7qqYFq4BSDFlHdV0kv3w2EQ3-WsT27Cb1SbR61JkUWTPtktrg/w189-h273/Dazij%20Durostorski.jpg" width="189" /></a></div><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: verdana;"><b>Sv. Dazij</b> iz Durostora (današnja Silistra v Bolgariji) je bil navaden rimski vojak. Štejemo ga kot prvega izmed dvanajstih mučencev, ki jih je za časa Dioklecijana in še potem dalo to mesto, ki leži na desnem bregu reke Donave. Letnica Dazijeve smrti ni povsem gotova, ena izmed možnosti, ki jih omenja stroka, je leto 292. Poročilo pravi, da je po obsodbi legata <b>Basa</b> bil obglavljen v petek, 20. novembra, ob deseti uri dopoldan s strani rablja <b>Janeza Aniketa</b>. Dazijev grob je danes v Anconi v Italiji. (prim. članek na <a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Dasius_of_Durostorum">Wikipediji</a>)</span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: verdana;">Zgodba o sv. Daziju je pritegnila sodobne zgodovinarje in religiologe. Analizira jo tudi britanski religiolog <b>James G. Frazer</b> v znamenitem delu Zlata veja. Zakaj? Ker je v zgodbo zajeto pogansko praznovanje saturnalij, vključno s človeškim žrtvovanjem, in ker je pri Daziju nekaj podobnosti s Kristusom, katerega pred smrtjo »oblečejo« v kraja in se mu posmehljivo klanjajo.</span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: verdana;">Saturnalije so Rimljani praznovali v najtemnejšem delu leta. Šlo je za veseljaštvo in uživaštvo, za navihanost in maškarado na čast bogu Saturnu oz. Kronosu. S tem, da so v antičnem Durostoru očitno imeli kruto navado, da so v praznovanje vključili človeško žrtvovanje. Izžrebali so vojaka, ga razglasili za kralja saturnalij, ga častili in mu postregli z vsemi mogočimi užitki, na koncu pa so mu pred Kronosovim oltarjem prerezali vrat. (Mimogrede: sodobni zažig pusta je lahko spomin na kakšno podobno žrtvovanje človeka, ki so ga ob koncu intenzivnega veseljačenja izvajali naši davni poganski predniki.)</span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: verdana;">Tisto leto je žreb zadel vojaka Dazija. Moral bi se obleči v kralja ter za mesec dni brezmejno uživati, na koncu pa biti obredno ubit. Dazij kot dober kristjan je seveda to vlogo odklonil, zato je šel pred sodišče in bil obsojen na smrt. Obglavili so ga na obali Donave.</span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: verdana;">Današnji izum in izraz porabniške družbe, ki mu pravimo »veseli december«, je v marsičem ponovno obujeno praznovanje antičnih saturnalij. Zelo očitno je, kako poskuša dionizična (uživaška in komercialna) vsebina »veselega decembra« izpodriniti duhovno vsebino adventa. Manever doseže vrh, ko »obisk« kokakolinega Božička tudi v nekaterih krščanskih družinah izpodrine spomin na novorojenega Jezusa Kristusa.</span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: verdana;">Kristjani nismo izžrebani kot sv. Dazij in tudi ne prisiljeni, da igramo veselodecembrskega norčka. Toda pritisk vodilne miselnosti in vodilnih medijev, da se vključimo v tok porabništva in plavamo z njim, je velik. Češ, če v decembru nisi bil vsaj enkrat pijan oziroma če se nisi prenažrl hrane oziroma če nisi brezumno zapravljal, nisi naš – čudak si.</span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: verdana;">Sv. Dazij, prosi za nas! Daj, da bi se po tvojem zgledu znali zoperstaviti umetnemu veseljačenju in zapravljanju! Daj, da ne pozabimo, kdo smo in kaj praznujemo v temnem delu leta!</span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: verdana;"><br /></span></p><p>*Besedilo je bilo najprej objavljeno v <a href="https://www.druzina.si/clanek/mucenec-veselega-decembra">tedniku Družina</a> decembra 2022; foto: mučeništvo sv. Dazija, wikipedia</p>Branko Cestnikhttp://www.blogger.com/profile/17626675856044969855noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-3792571442706399007.post-72544575844021846652022-12-19T17:09:00.002+01:002022-12-19T17:09:29.131+01:00O spolnih zlorabah redovnic (tekst iz 2002)<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiPPkLgCx-VY9HntgxS5ynFyjdJmR20I-bt0x3UE9whHj8MITbSBejqSGE5BAH1TUq6NJnKOM3xPwvyI4I927UMA6a8EEBF1I_IZfsiNcJGp6F3iKaNGY9G7ovZsBEpNmn_iJaaRBFiMkkVpSNoJE1G4d7uMGy7p2bChTmbegF5fn8DIxr9WdFiqNDVbw/s1300/redovnica.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1175" data-original-width="1300" height="336" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiPPkLgCx-VY9HntgxS5ynFyjdJmR20I-bt0x3UE9whHj8MITbSBejqSGE5BAH1TUq6NJnKOM3xPwvyI4I927UMA6a8EEBF1I_IZfsiNcJGp6F3iKaNGY9G7ovZsBEpNmn_iJaaRBFiMkkVpSNoJE1G4d7uMGy7p2bChTmbegF5fn8DIxr9WdFiqNDVbw/w372-h336/redovnica.jpg" width="372" /></a></div><p>Ob (zaenkrat še ne dovolj raziskani) aferi Rupnik se odpirajo številna vprašanja. V prvi vrsti vprašanje redovnic, njihove varnosti v cerkvenih strukturah, njihove nedotakljivosti, njihove časti. Vprašanje ni novo. Že na prelomu tisočletja se je o tem govorilo in pisalo (ne sicer na široko). V vizirju so bile zlasti redovnice na afriškem kontinentu, saj se je tam zabeležilo največ spolnih zlorab redovnic s strani duhovnikov. Takrat se je objavilo tudi poročilo redovnice Marije O'Donohue o tej zadevi.</p><p>Leta 2002 sem predaval na Nikodemovih večerih v Mariboru in v Ljubljani. Predavanje je nosilo naslov »Duhovnik med skušnjavo oblasti in radostjo služenja«. Takrat sem med prvimi v Sloveniji odprl tako vprašanje pedofilije med duhovniki kot vprašanje spolnih zlorab redovnic. Pred seboj nisem imel veliko materiala, odkrivanje teh afer je bilo sploh na začetku, vseeno sem zastavil nekaj ostrih premis.</p><p>Odlomke iz predavanja podajam tukaj - kot majhen prispevek k nujni refleksiji vseh nas. Opozarjam, da gre za 20 let star tekst. Zdaj bi se teme seveda lotil precej drugače, manj "afriško" in bolj "evropsko", ter seveda bolj ostro.</p><p>Naslovna slika je iz slikarske razstave avtorice Ejti Štih z naslovom Ženske; Galerija Družina, september 2022.</p><p>Izseki iz mojega predavanja iz leta 2002:</p><p style="text-align: center;">-----</p><p></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm; text-indent: 0.95cm;"><span style="font-family: Arial CE, sans-serif; text-indent: 0.95cm;">V
velikočetrtkovem pismu duhovnikom v l. 2002 je papež (Janez Pavel
II.) med drugim zapisal: </span><span style="font-family: Arial, sans-serif; text-indent: 0.95cm;">"...globoko
smo pretres</span><span style="font-family: Arial CE, sans-serif; text-indent: 0.95cm;">eni zaradi grehov
nekaterih naših bratov, ki so izdali pri Posvetitvi prejeto milost,
ko so padli v najhujše oblike ‘skrivnosti zla’, ki deluje v
svetu. Na dan prihajajo zelo hudi škandali, ki posledično mečejo
senco suma na vse ostale dobre in zaslužne du</span><span style="font-family: Arial, sans-serif; text-indent: 0.95cm;">hovnike."</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm; text-indent: 0.95cm;"><span style="font-family: Arial, sans-serif;">Te
"najhujše oblike skrivnosti zla"</span><span style="font-family: Arial CE, sans-serif;">
so primeri pedofilije in drugih afer seksualnega značaja, ki so v
zadnjih letih pretresli svetovno javnost. V obzir bomo vzeli dve:</span></p>
<ul>
<li><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: Arial CE, sans-serif;">poročilo
o spolnem nasilju duhovnikov nad redovnicami v 23 državah – v
glavnem afriških, ki ga je po naročilu iz Vatikana pripravila
redovnica Maria O'Donohue, spomladi 2001 pa objavila ameriška
revija </span><span style="font-family: Arial, sans-serif;">National Catholic
Reporter. </span>
</p>
</li><li><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: Arial CE, sans-serif;">razkritje
70 članske bostonske mreže duhovnikov pedofilov (bolj natančno:
efebofilov) ter vse bolj perečega problema pedofilije in
homoseksualnosti med duhovniki. Če pogledamo dejstvo, da duhovniki
niso zapadali v greh posamično, ampak da so se organizirali v
mrežo, razumemo, zakaj papež uporablja izraz </span><span style="font-family: Arial, sans-serif;">"mysterium
iniquitatis"</span><span style="font-family: Arial CE, sans-serif;">, ki ga
običajno uporabimo za označevanje Satanovega delovanja</span><span style="font-family: Arial, sans-serif;">;</span></p>
</li></ul>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm; text-indent: 0.95cm;"><span style="font-family: Arial, sans-serif; text-indent: 0.95cm;">(...)</span></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm; text-indent: 0.95cm;"><span style="font-family: Arial CE, sans-serif; text-indent: 0.95cm;">Ob
prebiranju poročila </span><span style="font-family: Arial, sans-serif; text-indent: 0.95cm;">o primerih
spolnega nasilja duhovnikov nad redovnicami, se nam pojavi dodaten
pomislek, ki ga po primerjanju z nekaterimi poganskimi in šamanskimi
vzorci duhovništva imenujmo religiološki.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm; text-indent: 0.95cm;"><span style="font-family: Arial CE, sans-serif;">Poročilo
namreč </span><span style="font-family: Arial, sans-serif;">omenja</span><span style="font-family: Arial CE, sans-serif;">
več vzrokov, da prihaja do</span><span style="font-family: Arial, sans-serif;">
pojava spolnega nasilja nad redovnicami:</span></p>
<ul>
<li><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: Arial, sans-serif;">kultura
plodnosti in velike težave za sprejem celibata v nekaterih delih
Afrike;</span></p>
</li><li><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: Arial CE, sans-serif;">kultura,
ki prepoveduje ženski zavrnitev moškega, zlasti če je ta nosilec
oblasti;</span></p>
</li><li><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: Arial, sans-serif;">ekonomska
odvisnost majhnih redovnih skupnosti od lokalnega duhovnika;</span></p>
</li><li><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: Arial, sans-serif;">AIDS
primora duhovnike, ki so vajeni re</span><span style="font-family: Arial CE, sans-serif;">dnega
spolnega občevanja, k iskanju varnega seksa.</span></p>
</li></ul>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm; text-indent: 0.95cm;"><span style="font-family: Arial CE, sans-serif; text-indent: 0.95cm;">Na
tem mestu nas ne zanimajo takšne ali drugačne perverznosti, ki jih
omenja poročilo, temveč samo ozadje obnašanja duhovnikov. Očitno
je evangelizacija afriškega kontinenta bila v zadnjih sto letih tako
bliskovita in masovna, da so različne predkrščanske, animistične,
poganske religiozne in kulturne</span><span style="font-family: Arial, sans-serif; text-indent: 0.95cm;">
prvine ostale še nedotaknjene.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm; text-indent: 0.95cm;"><span style="font-family: Arial, sans-serif;">Ko
prebiramo zajetno antropološko študijo James G. Frazerja Zlata veja
– raziskave magije in religije, pogosto naletimo na opis</span><span style="font-family: Arial CE, sans-serif;">e
vračev, svetih mož in duhovnikov, katerih božanski izvor oblasti
se kaže tudi v posebnih pravicah nad dušami in telesi običajnih
vernikov. V nekem afriškem plemenu npr. je vaški duhovnik imel
pravico razdevičiti vsa mlada dekleta, v drugem je lahko jemal</span><span style="font-family: Arial, sans-serif;">
hrano in lastnino drugih po mili volji, le v stanju transa je moral
biti. </span><span style="font-family: Arial CE, sans-serif;">Če smo pri don
Mazziju razmišljali o vplivu ločitve svetega in spolnosti, na tem
mestu vidimo, kaj se zgodi, ko je sveto in spolno združeno v eno:
občevanje z duhovnikom postane sti</span><span style="font-family: Arial, sans-serif;">k
z božanstvom.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm; text-indent: 0.95cm;"><span style="font-family: Arial CE, sans-serif;">Tudi
razkazovanje spolne moči je v določenih kulturah nujna, da je moški
moški, vrač vrač, da je oblast oblast. Frazer omenja, da so
ponekod vrače-duhovnike ubili in zamenjali, takoj ko so ti kazali
znake pešanja življenjske moči.</span><span style="font-family: Arial, sans-serif;">
</span>
</p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm; text-indent: 0.95cm;"><span style="font-family: Arial, sans-serif;">Pri
tem </span><span style="font-family: Arial CE, sans-serif;">naj omenim kako
slaboumna so razmišljanja, ta ti vzorci prizadevajo samo neko
zaostalo versko okolje. Poznamo primere tudi jugoslovanskih politikov
na potovanjih, ki so jim gostitelji morali pripraviti deklico za
tisto noč; da ne govorimo o nekaterih sodob</span><span style="font-family: Arial, sans-serif;">nih
rock zvezdnikih in kaj je v obveznem repertoarju po njihovem
koncertu: použivanje lokalnega dekliškega mesa.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm; text-indent: 0.95cm;"><span style="font-family: "Arial CE", sans-serif; text-indent: 0.95cm;">Afera
spolnega nasilja nad sestrami torej ne govori o krizi celibata niti
ne o neki katastrofalni moralni dekadenci katoliškega klera. Pač pa
nam na zelo grob način pove, kako močne so lahko kulturološke
pogojenosti pri pojmovanju duhovništva, in kako potuhnjeno se v
krščanstvo tihotapijo poganske vrednote.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm; text-indent: 0.95cm;"><span style="font-family: Arial CE, sans-serif;">Vpliv
poganskih religioloških vzorcev na katoliško duhovništvo pa ni
samo izoliran na neko afriško področje, pač pa je malodane
dinamika, ki jo moremo zaslediti povsod in v vseh časih. Čiste,
idealne, skorajda nadčasovne podobe prezbitera ne najdemo niti v
Svetem pismu in kljub močni dogmatični in pravni kontroli, ki jo
izvaja Cerkev, je lik duhovnika na terenu predmet različnih
psihosocialnih projekcij in arhetipskih potreb današnjih ljudi.</span></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm; text-indent: 0.95cm;"><span style="font-family: Arial CE, sans-serif;"><br /></span></p><p></p>Branko Cestnikhttp://www.blogger.com/profile/17626675856044969855noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-3792571442706399007.post-74013194979779639262022-12-15T09:41:00.002+01:002022-12-15T09:41:53.075+01:00Božič in antični Ptuj<p style="text-align: center;"></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiEW3GC7Adbfcrl1f-Y47SiVP9adhKjE-nmleBggmYFRuotszzDEiHNjXtOEVwTCwcOALFNLhPh1Cd_3_V-kIT02_wVvVk_TeACXzs8g193UjrktdtWys6wkAIFdASOmY-dqabdqQaQoHByqPFXfsK5o5lB6Dijn5a9xrflA2tL0_Kt3wy3PikDn4cTKg/s1001/ptuj%20bo%C5%BEi%C4%8D.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1001" data-original-width="1000" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiEW3GC7Adbfcrl1f-Y47SiVP9adhKjE-nmleBggmYFRuotszzDEiHNjXtOEVwTCwcOALFNLhPh1Cd_3_V-kIT02_wVvVk_TeACXzs8g193UjrktdtWys6wkAIFdASOmY-dqabdqQaQoHByqPFXfsK5o5lB6Dijn5a9xrflA2tL0_Kt3wy3PikDn4cTKg/s320/ptuj%20bo%C5%BEi%C4%8D.jpg" width="320" /></a></div><span style="font-family: verdana;"><br /></span><p></p><p><span style="font-family: verdana;">So antični Ptujčani prvi v Evropi praznovali božič? Vprašanje je na mestu in se z njim ukvarja tudi stroka, saj je Viktorin Ptujski (+303) kot prvi zahodni pisec omenjal 25. december kot dan Jezusovega rojstva. Če so torej Petovionci že okrog leta 270 (se pravi, slabo stoletje pred ostalo Evropo) vedeli za dan Jezusovega rojstva, so na ta dan Jezusovo rojstvo tudi praznovali? Ampak iz arheoloških virov vemo, da so petovionski mitraisti na isti dan praznovali tudi rojstvo boga Mitre.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Razumljivo je, da se temu vprašanju nisem mogel izogniti, ko sem pisal roman Šesti pečat. V XXI. poglavju romana ("S</span><span style="font-family: verdana;">inodalna preiskovanka") se vprašanja lotim neposredno. Smo v letu 299 na sinodi petovionskih kristjanov. Viktorin in krščanski starešine razpravljajo ali naj</span><span style="font-family: verdana;"> </span><span style="font-family: verdana;">praznujejo </span><span style="font-family: verdana;">25. december </span><span style="font-family: verdana;">ali ne. Vzpostavita se tabora "pro" in "contra". Na koncu zmaga kompromis. Takole sem zapisal v romanu: </span></p><div><b><span style="font-family: verdana;"><i>Šesti pečat</i>, str. 194-196</span></b></div><p><span style="color: #20124d;">Diakon Celz je odprl tretje tehtno vprašanje: zdaj ko vemo, da se je Gospod rodil na osmi dan pred januarskimi kalendami, in nekatere krščanske družine v Petovioni na ta dan ne delajo, temveč praznujejo, tako da pojejo in dobro kuhajo, bomo na osmi dan pred januarskimi kalendami tudi kot celotna krajevna Cerkev praznovali dan Gospodovega rojstva? Bo petindvajseti dan v decembru nov krščanski praznik?</span></p><p><span style="color: #20124d;">Starešine so se razdelili na dva tabora. Stranka proti praznovanju Rojstva je govorila o zmedenem decembrskem času, če ne o zmedenem, pa vsaj o nerodnem. Uvedba krščanskega praznika na tako občutljiv dan, ko pogani zaključijo z norimi saturnalijami, panonski mitrovci pa praznujejo rojstvo sončevega Mitre, bi zmedo in neroden položaj zgolj povečala. Tako ali tako že zdaj kakšni pogani trdijo, da kristjani častijo Sonce, ko jih vidijo, da zjutraj molijo obrnjeni proti vzhodu.</span></p><p><span style="color: #20124d;">Stranka za uvedbo praznika rojstva, ki bi ga obhajali na petindvajseti dan v decembru, je trdila, da se krščanska resnica ne sme ozirati na mitrovsko laž in da naj Cerkev jasno in glasno praznuje, kar ji nalagata srce in nauk. Vemo za dan v letu, ko je bil rojen Gospod, ne sramujmo se ga! Praznujmo!</span></p><p><span style="color: #20124d;">Stranka contra se je nato naslonila na dejstvo, da nobena krščanska skupnost v širnem Iliriku in veliki Italiji ne praznuje Gospodovega rojstva. Če bi ga Petoviona začela praznovati kot prva in edina, bi se spet oglasili oni škofje, ki Viktorina že zaradi njegovega nauka o tisočih letih gledajo postrani. Rekli bi, da Petoviona pretirava in hodi po svoje.</span></p><p><span style="color: #20124d;">Stranka pro je loputala, da nekdo mora biti prvi. Zakaj ne bi bila Petoviona vsaj enkrat v kakšni pomembni stvari prva? Če bomo Petovionci imeli sami sebe za zaostalo provinco, bomo do konca časov zaostala provinca tudi ostali.</span></p><p><span style="color: #20124d;">Stranka contra je opozorila, da nekje v Egiptu pogani v noči z devetega na osmi dan pred januarskimi kalendami praznujejo rojstvo sončnega božanstva, ki ga rodi devica Kore. Ljudje se sredi noči zberejo pred templjem, visoki svečenik pride iz templja in oznani, da je devica rodila Sonce. Bomo zdaj petovionski kristjani posnemali tovrstne gnusobe ali kako? Bomo Jezusovo mater Marijo primerjali s Kore, z Izido, z Artemido? Nikakor! Deviška mati Marija si ne zasluži takega ponižanja.</span></p><p><span style="color: #20124d;">Stranka pro je z manj loputanja podala naslednjo misel: četudi je petindvajseti decembrski dan za mnoge pogane čaroben in ga praznujejo znotraj votlin svojih zmot in greha, to še ne pomeni, da nekje na dnu srca ne hlepijo po resnici. Priče smo tipanju, ki ga je zaznati v nekaterih njihovih obredih in v njihovem dojemanju teka sonca, lune in zvezd. Ali ni poganski mit o devici, ki rodi odrešenika, nekakšna napoved resnice, da bo nekoč prava Devica v resnici rodila pravega Odrešenika? Pomnimo, tudi slavne sibile so bile poganke, pa so občasno prerokovale božje reči.</span></p><p><span style="color: #20124d;">Stranka contra se je začudila, da se dobri in s pametjo obdarovani kristjani naslanjajo na izreke sibil. Snežina pod silo sonca in lističi ob sunku piša – to so izreki sibil.</span></p><p><span style="color: #20124d;">Celo uro je trajalo, da so se prebili do enotnega mnenja in spredli nekaj jasnih povedi. Eksuperat je na koncu zapisal: </span></p><p><i><span style="color: #20124d;">Tretji sklep: Naš Gospod Jezus Kristus je bil rojen na osmi dan pred januarskimi kalendami, ko sta bila konzula Sulpicij in Kamerin. Ker na ta dan petovionski mitrovci in drugi pogani bučno praznujejo njihove gnusobe, vključno z rojstvom Mitre in Sonca, ni primerno, da petovionski kristjani na isti dan v Domu ali v Učilnici javno praznujemo Gospodovo rojstvo. Dovoljeno pa nam bodi na ta dan, ki je petindvajseti dan v mesecu decembru, prekiniti post, opustiti težko delo, si pripraviti boljšo jed ter se v krogu domačih z molitvijo in petjem spomniti na našega Gospoda Jezusa, ki se je rodil v Betlehemu.</span></i></p>Branko Cestnikhttp://www.blogger.com/profile/17626675856044969855noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-3792571442706399007.post-84885193798468848892022-11-11T12:58:00.005+01:002022-11-13T22:26:46.106+01:00Ne bomo obrnili hrbta Zahodu<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjLUrT5YkA1mA2E976CejDJPwTHhui2QfiMTLrgF4Rvy7qg1QL4sLSnmiaRm31h_QqPFsQ6A6ZITGagycZpHrh1koz9CYP2rF8kW3BAQ2l1nnL8xhUv974GMn38QH2Q6Sv3dcV9lcByLdnDif74AECxgHCZOOG282d8nKtD_-S_SDgmWg_cxTAfM_Sh1w/s1200/ukrajinska%20zastava.jpg" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="720" data-original-width="1200" height="271" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjLUrT5YkA1mA2E976CejDJPwTHhui2QfiMTLrgF4Rvy7qg1QL4sLSnmiaRm31h_QqPFsQ6A6ZITGagycZpHrh1koz9CYP2rF8kW3BAQ2l1nnL8xhUv974GMn38QH2Q6Sv3dcV9lcByLdnDif74AECxgHCZOOG282d8nKtD_-S_SDgmWg_cxTAfM_Sh1w/w451-h271/ukrajinska%20zastava.jpg" width="451" /></a></div><br /><p><span style="font-family: verdana;">Napad Rusije na Ukrajino je med drugim sad nerešenega odnosa med tem, kar ima samo sebe za Zahod, in tem, kar se ponuja kot civilizacijska alternativa, ki prihaja z evrazijskega vzhoda. Po ruski ideologiji si Ukrajina zasluži kazen in okrnitev teritorija ne samo zato, ker je vojaško vezana na Zahod (Nato pakt), temveč tudi zato ker je zahodnjaško dekadentna.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Ko nekdo kritizira »dekadentni Zahod«, mnogi zastrižejo z ušesi, zlasti tisti, ki s sedanjim ustrojem zahodnih družb niso zadovoljni. Tudi v slovenskem prostoru je trenutno moč zaslediti največ simpatije do Rusije iz radikalno levih in iz radikalno desnih krogov. Po načelu: Putin morda ni naredil prav, da je vojaško napadel Ukrajino, ima pa prav, ko se zoperstavlja zahodnemu kapitalističnemu modelu (levo mišljenje) in ko se zoperstavlja zahodnim ideologijam, ki razgrajujejo družino in narodno bit (desno mišljenje).</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Celo mi, ki v teh viharnih časih ostajamo zvesti krščanskemu humanizmu in zapovedi solidarnosti, smo lahko v skušnjavi, da nas premami subtilna propaganda. Ali nismo siti agresivne zahodne sekularnosti, ki tišči religijo na rob družbe? Ali nismo siti določene evropske kulture in umetnosti, ki javno žali Boga? Ali nismo siti mehkega totalitarizma, ki nam vsiljuje čudaško in nevarno idejo o obstoju več deset spolnih identitet? </span></p><p><span style="font-family: verdana;">K tem vprašanjem se priključi naslednje: Ali ni ravno Putin tisti oblastnik, ki ni agresivno sekularen; oblastnik, ki ne dovoli žaljenja Boga in religije (pomnimo primer skupine Pussy Riot); oblastnik, ki zaustavlja pohod protidružinskega nihilizma? Sta torej Putin in Rusija alternativa?</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Kot prvo, moramo se zavedati, da ta samooklicana alternativa z vzhoda, za kar se Rusija ima, pomeni diktaturo. Četudi se ruska duša že dolgo ponuja kot tista, ki bo »rešila svet z lepoto« (prim. Dostojevski), ta ista duša na koncu ni sposobna ubežati samodržcem. Ves čas sobiva z njimi, ves čas jih ustvarja. </span></p><p><span style="font-family: verdana;">Bomo zato, da rešimo spodobnost in krščanski družbeni minimum, pristali na ne-demokracijo ruskega tipa? Ne.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Kot drugo, moramo se zavedati, da vsako naše »razumevanje« Rusije v tem trenutku ruska propaganda obrne v podporo svojemu vojaškemu posredovanju.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Bomo zato, ker naj bi bil Putin »opravičeno drugačen«, potihoma dali odvezo za rusko nasilje nad Ukrajinci? </span><span style="font-family: verdana;">Bomo kot kristjani potihoma pristali na nacionalistično in militarizirano krščanstvo ruskega tipa? Ne. </span></p><p><span style="font-family: verdana;">Tretje, morda se sliši patetično, toda Zahod kljub svojim stranpotem ostaja svetilnik omike in svoboščin, Zahod je še vedno najbolj zanesljiv branik človekovih pravic. </span></p><p><span style="font-family: verdana;">Bomo zahodni kristjani zato, ker nam niso všeč takšne in drugačne parade ponosa, obrnili hrbet lastnemu dvorišču? Ne.</span></p><p><br /></p><p>* Tekst je bil najprej objavljen v <a href="https://www.druzina.si/clanek/ne-bomo-obrnili-hrbta-zahodu">tedniku Družina</a> julija 2022. Foto: arhiv B.C.</p>Branko Cestnikhttp://www.blogger.com/profile/17626675856044969855noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-3792571442706399007.post-18108862095642721122022-11-01T21:48:00.002+01:002022-11-01T21:49:05.086+01:00Z nihilizmom v bližini<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgQamI370u4ZJqdwBNNfVp9Jk-D1FFHqfTnBJ3Yuhxq28Pw0nS7DLAlHNOh3J9TEah8lserXV2vKSqcP58W5Bx8QGlcTOM_Va36dssXi4ch_cQDfjFre-H4BsZbctYkOPaDshhcaD-SpRq0nBFw2_6iV7o5JK_JYQdR-qCi2QETpZ1VG1HqBDwyw2giYg/s386/Kronos_Louvre.jpg" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="347" data-original-width="386" height="288" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgQamI370u4ZJqdwBNNfVp9Jk-D1FFHqfTnBJ3Yuhxq28Pw0nS7DLAlHNOh3J9TEah8lserXV2vKSqcP58W5Bx8QGlcTOM_Va36dssXi4ch_cQDfjFre-H4BsZbctYkOPaDshhcaD-SpRq0nBFw2_6iV7o5JK_JYQdR-qCi2QETpZ1VG1HqBDwyw2giYg/s320/Kronos_Louvre.jpg" width="320" /></a></div><br /><p><span style="font-family: verdana;">Pomnim, kako so se nekateri okrog leta 2000 posmehovali </span><b style="font-family: verdana;">Alojzu Rebuli</b><span style="font-family: verdana;">, češ da je v svojih zapisih na zadnji strani Družine »obtičal v prejšnjem stoletju«. Ukvarjal naj bi se z »mrtvimi konji«, kot so fašizem, komunizem in nihilizem.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Dvajset let potem in štiri leta po njegovi smrti lahko rečemo, da Rebula ni obtičal v prejšnjem stoletju, temveč nam je vnaprej razgrnil dramo sedanjega časa. »Mrtvi konji« niso mrtvi. Skrajne družbene ideologije so spet na pohodu. Za razliko od slednjih pa je nihilizem manj viden. Potrebna je rebulovska intelektualna pretanjenost, da ga zbezljamo na plan.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Kaj je nihilizem? Jezuit <b>Giovanni Cucci</b> piše, da nihilizem na znamenita tri vprašanja <b>Immanuela Kanta</b> odgovarja nikalno. Torej: Kaj lahko spoznam? Nič. Kaj moram storiti? Nič. Kaj smem upati? Nič.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Nihilizem je stanje duha, vedno nekje v bližini, skrito v različnih družbenih pojavih. Leta 2008 nas je italijanski filozof <b>Umberto Galimberti </b>malodane šokiral, ko je napisal knjigo »Grozljivi gost. Nihilizem in mladi«. Galimberti je v nekem novejšem članku zapisal: »Nihilizem kroži okrog mladih, vstopa v njihovo čutenje, zmede njihove misli, briše perspektivo in obzorje, oslabi njihovo dušo, strasti naredi žalostne in brezkrvne.«</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Na Slovenskem je kot drugod. Nihilizem ni uradna ideologija strank ali nevladnikov, z zastavo nihilizma se praktično nihče ne ponaša. Zdaj je med »napredno mladino« v modi nekaj, kar se zdi nasprotje nihilizma: strastni aktivizem.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Ampak kdor je bral <b>Alberta Camusa</b>, bo ravno na tem mestu zastrigel z ušesi. Camus moderne politične fanatizme in totalitarne sisteme povezuje z nihilizmom. Nihilizem je pač resnično »grozljiv gost« in malokdo zdrži nad breznom niča. Zato se ob zaznavi, da visi nad ničem, marsikdo zateče k »surogatom za upanje«, k totalitarnim političnim ideologijam. </span></p><p><span style="font-family: verdana;">Toda ko nihilizem nekoga okuži, ga zasleduje. Tako je tipični politkomisar 20. stoletja – tudi tisti, ki je na usodno noč stal nad jamo v Macesnovi gorici – na koncu zgolj nihilist, ki pa sam sebi laže, da to ni.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Sodobni strastni politični aktivizem, ki prevrača besede in jezik (kajti spoznanja ni), relativizira dobro in pravično (kajti morale ni), zvečer pa se zateče v drogo (kajti upanja ni), je eno sumljivo polje. Drugo polje, kjer se razodeva nihilizem, sta določena kultura in umetnost. Ni treba podati veliko razlag, dovolj bodi nekaj opomnikov: instalacije tipa Fotopub, dojenje psa, zažig strunjanskega križa.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Kristjani smo anti-nihilisti »par excellence«. Na kantovska vprašanja odgovarjamo takole: Kaj lahko spoznam? Kozmos in Boga. Kaj moram storiti? Ljubiti bližnjega. Kaj smem upati? Na Božjo pomoč in odrešenje. Gremo zato nihilistom in prikritim nihilistom na živce? Gremo. Ostanimo takšni.</span></p><p><br /></p><p>* Besedilo je bilo najprej objavljeno konec oktobra 2022 v <a href="https://www.druzina.si/clanek/z-nihilizmom-v-blizini">tedniku Družina</a>. Foto: bog Kronos/Saturn požira svojega otroka, avtor: Simon Hurtrelle, kip je v Louvru. </p>Branko Cestnikhttp://www.blogger.com/profile/17626675856044969855noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-3792571442706399007.post-24759349001824239112022-09-21T10:06:00.012+02:002022-09-21T10:19:13.152+02:00Caravaggiov Matej<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjJtdVIRPfsdp-jkunKCifFmc-Odhjyp1ez6L0hlQpzKXuKi93x40orLsocRPzTAPgEnHUXNDul8Rw_rM6IyAFQQua_erWX3v_LMZ0PeXT_OXrSZL_XjrNCGQvIrn8v8KHMAQoXKeKEcia9nnudC7AKu9Nv532zritPvMKgozd4_ysUz_lcULN8icZqRw/s2035/Klic%20sv%20Mateja.jpg" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="2035" data-original-width="1980" height="590" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjJtdVIRPfsdp-jkunKCifFmc-Odhjyp1ez6L0hlQpzKXuKi93x40orLsocRPzTAPgEnHUXNDul8Rw_rM6IyAFQQua_erWX3v_LMZ0PeXT_OXrSZL_XjrNCGQvIrn8v8KHMAQoXKeKEcia9nnudC7AKu9Nv532zritPvMKgozd4_ysUz_lcULN8icZqRw/w573-h590/Klic%20sv%20Mateja.jpg" width="573" /></a></div><br /><p><span style="font-family: verdana;">Ko sem študiral v Rimu, je več let moja pot na univerzo vodila mimo italijanskega Senata in mimo bližnje cerkve sv. Alojzija. V Senat nisem nikoli vstopil, v cerkev velikokrat. Šel sem do stranske kapele in vrgel kovanec v napravo, ki je razsvetlila absolutno lepoto: Caravaggiova originalna platna o sv. Mateju. </span></p><p><span style="font-family: verdana;">Velikokrat sem bil sam pred tem slapom barv, skladja, sporočil. </span></p><p><span style="font-family: verdana;">Zlasti me je vedno znova osupnil Caravaggiov Poklic sv. Mateja! (foto zgoraj, Wikipedia)</span></p><p><span style="font-family: verdana;"> "Matej! - Okej!" poje mladinska pesem ... A v tej sliki je neskončno več kot v dotični pesmici. Je hrepeneče človeštvo, mamljiv denar, moč države, skrivnostni Bog, nerodna Cerkev ...</span></p><p><span style="font-family: verdana;">V svoje posle vrženo človeštvo, ki pa se na vdor Luči (svetloba prihaja iz dveh virov) vendarle odziva. Denar, ki dodobra zaposluje like na drugi strani mize, like, ki se za klic Luči ne zmenijo. Njihovo početje poleg vsega predstavlja državo, oblast, ki vzame in je kaj drugega tisti hip ne zanima. V prostor vstopajoči Kristus ni ves žareč, ostaja v poltemi, še njegov svetniški sij se izgublja nekam v ozadje. Peter, ki stoji ob Kristusu je Cerkev, ki sodeluje s Kristusom, a je hkrati stranski lik, nekoliko nerodno postavljen.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Slika ne neha govoriti. Že to, recimo, da je gornja polovica slike prazna, z enim oknom, boljkone mrtvim. Glavna pošiljka svetlobe prihaja skozi drugo okno, nam nevidno. "Bodi luč!" je bilo na začetku vsega ukazano na praznino.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Pa zlasti to, da sprva sploh ne vemo, kdo je Matej. Dobro moramo opazovati, celo meditirati, da določimo, kdo je klicani Matej. Pogosto se misli, da je Matej bradati starejši mož na sredini, ki vprašujoče kaže s prstom: "Jaz? On?" </span></p><p><span style="font-family: verdana;">Napaka. Matej je mladenič na koncu mize, davkar, ki je pravkar pobral denar. In kakor da ocenjuje, koliko bo ostalo njemu, koliko bo dal naprej (rimski) državi.</span></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjkysk63yZBoLBxNQLKUBzzEqIB3dQVW9e3o2OYzjm3mgSWGGlCW8GoGNQXxyIQ4pedoXkGIU8Y5c7E3YxGgIsveeyWkN2Glb0dYcRL7MsHXnSlqpCVOwkl3JaNfKA1E4-zcts-vg74QUk4yOiPZOMDLVfeWRhdAW9x-yVyd7TvPkQ-jzD_xEATiHsL4w/s960/Caravaggio%20Matej.jpg" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><span style="font-family: verdana;"><img border="0" data-original-height="960" data-original-width="584" height="409" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjkysk63yZBoLBxNQLKUBzzEqIB3dQVW9e3o2OYzjm3mgSWGGlCW8GoGNQXxyIQ4pedoXkGIU8Y5c7E3YxGgIsveeyWkN2Glb0dYcRL7MsHXnSlqpCVOwkl3JaNfKA1E4-zcts-vg74QUk4yOiPZOMDLVfeWRhdAW9x-yVyd7TvPkQ-jzD_xEATiHsL4w/w249-h409/Caravaggio%20Matej.jpg" width="249" /></span></a></div><span style="font-family: verdana;"><br /></span><p><span style="font-family: verdana;">Mojster Caravaggio Mateja genialno ujame med procesom odzivanja. To je, tisto sekundo, ko v njem, globoko v nezavednem, že raste "okej!". Toda v zavednem, v glavi, tega pristanka na poklic še ni. Matej namreč s spodnjim delom telesa že nekako odgovarja na klic (zgleda, da vstaja), z gornjim delom telesa in z glavo pa je še vedno v denarju.</span></p><p><span style="font-family: verdana;"><br /></span></p><p><span style="font-family: verdana;">Apostol in evangelist Matej goduje danes, 21. septembra! Vse najboljše vsem godovnikom! </span></p>Branko Cestnikhttp://www.blogger.com/profile/17626675856044969855noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-3792571442706399007.post-64901168415733115122022-09-13T21:13:00.007+02:002022-09-13T21:13:53.425+02:00»Multi« je eno, »kultura« je drugo<p style="text-align: center;"> <a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjAuFbocYsE-sGbsC4uKjX629H6UQ84S8_UcaxvV2tecSr6SOYBmG0FX6l3o-bGmVYtqtZ1qlvVgpLbwuTzBB1b3_nCtk0VvsFuLMfwaYywzbo5AZG_pyC36a6RBWR2ZZTGSKlg_llMY44VG68MIZz596xMvnIoH-tGlPlJ-Gk7kxh6ON0IuklyKfGQeA/s2063/kitajci.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="2063" data-original-width="1375" height="418" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjAuFbocYsE-sGbsC4uKjX629H6UQ84S8_UcaxvV2tecSr6SOYBmG0FX6l3o-bGmVYtqtZ1qlvVgpLbwuTzBB1b3_nCtk0VvsFuLMfwaYywzbo5AZG_pyC36a6RBWR2ZZTGSKlg_llMY44VG68MIZz596xMvnIoH-tGlPlJ-Gk7kxh6ON0IuklyKfGQeA/w278-h418/kitajci.jpg" width="278" /></a><br /><br /></p><p><span style="font-family: verdana;">Multikulturnost se rodi s civilizacijo, zlasti s trgovino in nastajanjem večjih mest. Multikulturnost se razvija z antičnimi religijami: rimska državna religija je izrazito odprta do novih bogov in s tem do novih kultur; misterijski kulti (npr. mitraizem) so prav tako znali povezovati pripadnike različnih kultur; svojevrstna multikulturnost kot znamenje dopolnitve časov je napovedana v Stari zavezi; v Novi zavezi se multikulturnost udejanji na binkoštni dan ter je ena izmed poant pri nastanku Cerkve.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Kajti če danes poslušaš zahodne politične in aktivistične elite, lahko dobiš zmoten občutek, da so multikulturnost malodane iznašle in svetu podarile prav one. Če se z njihovo vizijo in njihovo dikcijo o multikulturnosti ne strinjaš, si zanje malodane fašist.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Tem elitam je treba dopovedati, naj ne izumljajo in nam ne prodajajo tople vode. To je prvo. Drugo je bolj kočljivo: te elite bi morali strogo preveriti, ali so onstran lastne medijske napihnjenosti res sposobne razumeti in voditi multikulturno družbo.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Že pri razumevanju pojma se ustavi. Pojem multikultura je sestavljen iz »multi« in iz »kultura«. Elite so vznesene in pogumne predvsem pri poudarjanju »multi«, manj prepričljive so pri dojemanju »kulture«. Elite se skoraj topijo od navdušenja, češ kako lepo je, da smo pluralni; manj prepričljive so, ko se morajo s točno določeno kulturo soočiti, jo dojeti, jo resnično spoštovati in jo kdaj tudi sankcionirati (npr. »kultura« poroke z otrokom, »kultura« krvnega maščevanja).</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Po Samuelu Huntingtonu je religija najgloblji določevalec velikih kulturnih okolij oziroma civilizacij. V tem pa je morda krovni problem evropskih elit: odraščale in izobraževale so se v atmosferi omalovaževanja religij. Kako naj zdaj delajo s kulturami priseljencev, ki so praviloma religiozne? Kako naj razumejo arabsko kulturo, če ne vedo (in ne čutijo dolžnosti vedeti), kaj je islam? Kako naj razumejo neko tipično vzhodnoevropsko kulturo, če ne vedo (in ne čutijo dolžnosti vedeti), kaj je pravoslavje?</span></p><p><span style="font-family: verdana;">»Multi« je eno, »kultura« je drugo. In prav krščanstvo je pokazalo, da je sinteza mogoča. V resnici je krščanstvu kot religiji fenomenalno uspelo, ker je v svoji zgodnji dobi bilo sposobno velike kulturne sinteze. Naj ponovimo, kar že dolgo vemo: krščanstvo je zvezalo Atene (filozofija, umetnost), Rim (pravo, državnost), Jeruzalem (vera v enega Boga).</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Kristjani nove dobe nismo drugačni od kristjanov stare dobe: sposobnost za sintezo in multikulturnost nosimo v sebi, v svojem evangeljskem srcu. Čas mešanja ras in kultur je tudi naš čas.</span></p><p><br /></p><p>* Kolumna je bila najprej objavljena <a href="https://www.druzina.si/clanek/multi-je-eno-kultura-je-drugo">v tedniku Družina</a> (avgust 2022); foto: Dyana Wing, Unsplash </p>Branko Cestnikhttp://www.blogger.com/profile/17626675856044969855noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-3792571442706399007.post-9900676633642295092022-09-09T17:57:00.021+02:002022-09-09T21:27:50.556+02:00K aferi Fotopub<p style="text-align: center;"><span style="font-family: verdana;"> </span><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjFoNuMbeoNWIGxcyt71VuyZwADea1e2tz6Zz632VF2wkak8I88SpPV-zbPlZVc1H6vxivt5poyJBtIlnrDMJ7WebB_K7hzUkdpopu_yhIZuUSzNZo6nWmQzPylPZFsiT_zxNkkmJ4b_SVt11fajJQUkumvEsl0p1NhWtFxlLats9uC28V1Gugns6y8bw/s613/Zlo%C4%8Din%20in%20kazen%20-%20prva%20naslovnica.jpg" style="font-family: verdana; margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="613" data-original-width="441" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjFoNuMbeoNWIGxcyt71VuyZwADea1e2tz6Zz632VF2wkak8I88SpPV-zbPlZVc1H6vxivt5poyJBtIlnrDMJ7WebB_K7hzUkdpopu_yhIZuUSzNZo6nWmQzPylPZFsiT_zxNkkmJ4b_SVt11fajJQUkumvEsl0p1NhWtFxlLats9uC28V1Gugns6y8bw/s320/Zlo%C4%8Din%20in%20kazen%20-%20prva%20naslovnica.jpg" width="230" /></a><span style="font-family: verdana;"><br /><br /></span></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span face=""Verdana",sans-serif">Iz
kleti umetniških dvoran je na svetlo skočila pošastna resnica in resnica bo
ubita pred našimi očmi. Vprašanje je samo, kako bo ubita. Načina sta dva in oba
izražamo v klasičnih in vsem razumljivih besednih zvezah:</span><o:p></o:p></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span face=""Verdana",sans-serif">- pometanje pod preprogo;<br />
- grešni kozel.</span><o:p></o:p></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span face=""Verdana",sans-serif">Pri pometanju pod preprogo bo akter
domnevnih dejanj zoper spolno nedotakljivost rešen, zaščiten, ker »ni
dokazov, indici pa niso dovolj« … ker »nerazumevanje umetnosti« pa to ... ker
»nasprotni politični pol izkorišča afero sebi v prid« ... Akter bo za nekaj
časa v izolaciji, vstran od javnosti si bo lizal rane, nato bo pricapljal nazaj
v svoje občestvo.</span><o:p></o:p></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span face=""Verdana",sans-serif">Pri mehanizmu grešnega kozla bo akter
pošastnih dejanj žrtvovan. Nastradal bo kot še noben. Ker »on bo nosil vse naše
grehe«. Za svojo, o kateri se govori, in še za pet drugih kleti, o katerih se
ne govori, bo plačal. Za vsako naše sipanje droge GHB v kozarce naivnih dekleta
bo tepen. Ko bo gorel na grmadi sodnih procesov in medijskega linča, bomo v
prvi vrsti pesti ogorčenja dvigovali mi, njegovi dovčerajšnji znanci in
podporniki.</span><o:p></o:p></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span face=""Verdana",sans-serif">Odločitve, kaj bo pretehtalo, ta hip
še ni. Tako smo na ponedeljkovem protestnem pohodu zoper spolne zlorabe videli
elemente obojega: protestiralo se je pred umetniško dvorano, iz katere je na
svetlo skočila pošastna resnica – torej protest z elementi dinamike grešnega
kozla. A ta ista povorka je nato protestirala popolnoma v drugo smer: v
politično podporo novinarjem javne RTV – tako smo dobili protest z elementi
pometanja pod preprogo.</span><o:p></o:p></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span face=""Verdana",sans-serif">Javna RTV se je v četrtek odzvala
podobno dvoumno: pokazala nam je grešnega kozla, hkrati pa mu je ponudila
možnost, da te vloge ne sprejme. Vemo, mehanizem grešnega kozla deluje, če
kozel to vlogo sprejme, se pravi, če se zaveda svoje krivde in če dopušča, da
je kaznovan.</span><o:p></o:p></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span face=""Verdana",sans-serif">V vsakem primeru se bo poskušalo žrtve
potihoma potisniti na stranski tir. Rekli bodo, da so sramežljive in
nezaupljive do pravnih vzvodov ter da zato težko prijavljajo zlorabo. Hkrati bo
to signal puncam z izkušnjo zlorabe, naj take bodo: sramežljive in nezaupljive.
Ker v Sloveniji udarnega feminizma, ki bi ne bil zlizan s politiko in torej s
strukturami močmi, praktično nimamo, bodo po začetni negi v glavnem prepuščene
same sebi.</span><o:p></o:p></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span face=""Verdana",sans-serif">Upoštevajmo še »tistega, ki ga ne
smemo imenovati«. Dame in gospodje, predstavljamo vam velikega igralca iz
ozadja: KOKAIN! V ljubljanskih odpadnih vodah ga je menda veliko … Kako
oblikuje umetniško, družabno, politično življenje metropole, ne vemo skoraj
ničesar. Kdo je pogumni vitez, ki bo vstopil v zmajevo votlino prepovedanih
drog in nam povedal, kako v resnici stojijo stvari? Bi klet bila klet brez
drog? Bi droge pripotovale do kleti brez učinkovite mafijske mreže?</span><o:p></o:p></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span face=""Verdana",sans-serif">Poskušalo se bo še naslednje: reklo se
bo, da gre za žalosten primer, da nikakor ne gre za sistemsko okvaro. Češ
»ljubljanska umetniška scena je po svoji naravi dobra in družbi koristna« (kar seveda drži), »žal pa se najdejo posamezniki, ki …«</span><o:p></o:p></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span face=""Verdana",sans-serif">Ampak točno na tej točki se bo ubilo
resnico: grešni kozel bo izgnan v puščavo, sistem pa bo ostal
nespremenjen. </span><o:p></o:p></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span face=""Verdana",sans-serif">Kakšen sistem? Sistem idolopoklonstva
zvezdniškim umetnikom in gledanja vstran od njihovih kriminalnih početij;
sistem lahkotne finančne asistence iz državnega proračuna in občutek, da kot
umetnik nimaš resnih profesionalnih in moralnih obvez do občinstva; sistem
zlizanosti svakojakih alternativcev, underground artistov, stratoferičnih
kreativcev s čisto običajno politiko in visokim uradništvom (po možnosti s
kulturnega resorja); sistem takega višjega družbenega sloja, ki ščiti svoje
prestopnike, saj na ta način ščiti samega sebe.</span><o:p></o:p></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span face=""Verdana",sans-serif">Zakaj si drznem vso to lapidarnost?
Zaradi izkušenj iz cerkvenega okolja. Leta 2002 sem bil eden prvih pri nas, ki
sem javno povedal (Nikodemovi večeri, polna dvorana v Mariboru in Ljubljani),
nakar tudi pisno objavil, da smo pred velikanskimi duhovniškimi spolnimi
škandali, ki bodo vplivali tako na duhovništvo kot na vso Cerkev. Dobro pomnim
trenutek, ko mi je nekdo iz občinstva repliciral, da pretiravam. </span><o:p></o:p></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span face=""Verdana",sans-serif">V naslednjih letih sem pozorno
spremljal razvoj dogodkov, delnih odzivov in popravil ter končnih rešitev.
Cerkev je potrebovala dvajset let, da se je na problem spolnih zlorab začela
odzivati na sistemski ravni in koliko toliko učinkovito. Odločilno je bilo
dvoje, čemur gre dodati tretje:</span><o:p></o:p></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span face=""Verdana",sans-serif">- prvenstvo žrtve (prisluhniti najprej
žrtvi, ji nuditi varnost in podporo, se potrudi za pravično odškodnino …);</span><o:p></o:p></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span face=""Verdana",sans-serif">- zavest, da ne gre le za zdrse
nemarnih posameznikov, temveč da je problem tudi sistemski (klerikalna vzgoja
k vzvišenosti, okolja brez nadzora, nejevera v smislu »čudovite pridige je imel
in zelo lepo je maševal, on že ni predator«, ščitenje od zgoraj, strah pred
izgubo ugleda, strah, da bodo naši ideološki nasprotniki profitirali, če
bomo odprto govorili o svojih grehih …);</span><o:p></o:p></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span face=""Verdana",sans-serif">- pritisk od zunaj (zlasti gromozanski
medijski pritisk in profesionalno raziskovalno novinarstvo).</span><o:p></o:p></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span face=""Verdana",sans-serif">Je slovensko visoko meščanstvo,
katerega nekateri umetniški idoli, gurujski liki, žurerski sinovi manipulirajo
in omamljajo dekleta, grabijo po mladih telesih, ta hip na točki, na kateri je
bila Cerkev pred bostonskim prelomom, se pravi, okrog leta 2000?</span><o:p></o:p></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><span face=""Verdana",sans-serif">Kdaj bomo vedeli, da se premika na
bolje (da so torej dekleta v dotičnih okoljih bolj varna)? Ko bodo onstran
sprotnih grešnikov odgovarjale in odstopale tudi visoke živine, ki sprotnim grešnikom krijejo hrbet. Podobno kot v Cerkvi: šele ko je prišlo do
sankcij zoper nekatere škofe in kardinale, smo dobili občutek, da se zares
očiščujemo.</span><o:p></o:p></p><p style="margin-bottom: 0cm;">
</p><p class="MsoNormal"><span style="font-size: 12pt; line-height: 107%;"> </span></p><p style="margin-bottom: 0cm;"><i><span style="font-size: x-small;"><span style="font-family: verdana;">* slika zgoraj, </span><span style="font-family: verdana;">Wikipedia</span><span style="font-family: verdana;">: naslovnica prve edicije romana Zločin in kazen pisatelja F. M. Dostojevskega</span></span></i></p>Branko Cestnikhttp://www.blogger.com/profile/17626675856044969855noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-3792571442706399007.post-50902060460127432552022-05-31T09:43:00.005+02:002022-05-31T09:43:58.677+02:00Čas nove surovosti<p></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjHBo3I7lfQTtbXSDLGHlwUo0p-RortdsmO7VtCiFgbddnES5SgqiLAwl6Zvpp-8Rdw1Mfbt-kT4ute8qHFqSC1j8HWWqe1aTe_69_KnB2SWYigF4KVDLolWiCSfkfhiDbZftuH4mgOuXzPxwcIAw1CtLK3rFHNc4HXLFXbzotK_cTLhRY9uPd-92bgyQ/s917/kijev5n.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="836" data-original-width="917" height="430" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjHBo3I7lfQTtbXSDLGHlwUo0p-RortdsmO7VtCiFgbddnES5SgqiLAwl6Zvpp-8Rdw1Mfbt-kT4ute8qHFqSC1j8HWWqe1aTe_69_KnB2SWYigF4KVDLolWiCSfkfhiDbZftuH4mgOuXzPxwcIAw1CtLK3rFHNc4HXLFXbzotK_cTLhRY9uPd-92bgyQ/w472-h430/kijev5n.jpg" width="472" /></a></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><br /></div><span style="font-family: verdana;">Da obdobju razvajenosti sledi obdobje surovosti, so vedeli že stari Grki, kakor razberemo iz </span><b style="font-family: verdana;">Heziodove</b><span style="font-family: verdana;"> pripovedi o nastajanju človeških rodov. Danes to doživljamo na lastni koži.</span><p></p><p><span style="font-family: verdana;">Obdobju optimizma, ki nas je zajel ob koncu prejšnjega tisočletja po padcu sistemov realnega socializma in po sunku digitalnega napredka, je sledilo obdobje streznitev z vojnami (Irak, Bosna …), z globalno grožnjo terorizma, z ekološko krizo, čemur se je pridružila še pandemija koronavirusa.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Toda obdobje surovosti se je pojavilo tudi v religiji, politiki, kulturi, umetnosti in refleksiji. Povsod smo zabeležili nagnjenje k skrajnostim in odklon od rafiniranega premišljevanja. </span></p><p><span style="font-family: verdana;">V religiji so vzniknili fanatizmi in opravičevanje nasilja v imenu vere; v politiki imamo tudi v evropskih parlamentih leve in desne skrajneže, za katere smo mislili, da se ne bodo več pojavili; kultura in umetnost sta vse preveč začeli prisegati na brutalne metode provokacije; intelektualna refleksija se je kakor odrekla iskanju resnice in se vse pogosteje podreja aktivističnemu boju ter pristaja na izključevanje drugače mislečih.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Angleški pisatelj <b>G. K. Chesterton</b> je nekje zapisal, da je od vseh teoloških resnic najbolj razvidna in najlaže dokazljiva resnica o izvirnem grehu. Obdobje surovosti, ki ga doživljamo, to potrjuje. </span></p><p><span style="font-family: verdana;">Kakorkoli se obračamo v prihodnost, katerekoli utopije se gremo, na koncu spoznamo, da sta zlo in greh še vedno tu. Zdajšnja vojna v Ukrajini in mogoči apokaliptični scenariji, ki se lahko razvijejo iz nje, so krona te nove surovosti.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Ob tem se nam je zgodil sindrom kuhane žabe. Svet je postajal znova nasilen in nevaren, mi pa smo ta čas kot hipnotizirani zrli v male in velike ekrane, se v trgovskih centrih veselili obilja, si privoščili stvari, ki si jih nikoli nismo. </span></p><p><span style="font-family: verdana;">Ko smo končno dvignili glave od svojih popkov, smo že bili »kuhani« oziroma na pragu tretje svetovne vojne.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Čas surovosti kliče k protiukrepom in k zavestni drži odpora.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Treba bo sodelovati z vsemi ljudmi dobre volje, da odpremo prostore intelektualne in kulturne izmenjave, iskrene in dobronamerne umetnosti ter zdravilne družbene akcije od spodaj. </span></p><p><span style="font-family: verdana;">Če teh prostorov politika, politizirana civilna družba in kultura, posuroveli mediji in na brezplodno polemiko naravnane internetne platforme ne nudijo, jih bomo morali znati ustvariti mimo njih.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Kakor nekoč: v slovenskih marmornih palačah in enoumnih medijih se določenih tem ni smelo premišljevati; le nekaj kilometrov od slovenske meje, v Dragi, pa so pogumni možje in žene v senci dreves, kamor je rad priplaval vonj po morju, ustvarili prostor, kjer se je smelo.</span></p><p><br /></p><p>*Prispevek je bil najprej objavljen <a href="https://www.druzina.si/clanek/komentar-cas-nove-surovosti">v tedniku Družina</a> (29. maj 2022). FOTO: Olga Maksimenko in Darina Poljakova.</p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEikvJaeLoR-E-WuDd39CrnCTxSa0K5e_zn7SoYrI4pvwyde00KV3eqckLchDpfd6ZWO4s_W_4N6xDUIm7IqXlcFEzgVq3lEXTGH-Ctz4M_ZnRYdz4LrCyfL8LRhBH0PMlGYB82m7486frl5i4ZcPCYDP7Egn540MoSM2pg3gtJo0Gvl11PWT0tBzAQp1A/s1300/kijev1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="673" data-original-width="1300" height="298" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEikvJaeLoR-E-WuDd39CrnCTxSa0K5e_zn7SoYrI4pvwyde00KV3eqckLchDpfd6ZWO4s_W_4N6xDUIm7IqXlcFEzgVq3lEXTGH-Ctz4M_ZnRYdz4LrCyfL8LRhBH0PMlGYB82m7486frl5i4ZcPCYDP7Egn540MoSM2pg3gtJo0Gvl11PWT0tBzAQp1A/w575-h298/kijev1.jpg" width="575" /></a></div><br /><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhDgFt1A7QtPIzIhiAIZtpU_8qQ1dCVuyPLAGmvrQ-h4_JbttemvlVcXFh_x7GkjGYTNakzwKp2NYjZT5eYWJU1rNlz3jQDbHM2BtLn3LQ73JRNovJ-FU3kSFCzRuZQ95qC-4pTfLlsT0ntBBS0l4Ag5_jeCgtFhV-5bftWn16RDcRvoPZIIf9mWGiLog/s950/kijev3.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="950" data-original-width="640" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhDgFt1A7QtPIzIhiAIZtpU_8qQ1dCVuyPLAGmvrQ-h4_JbttemvlVcXFh_x7GkjGYTNakzwKp2NYjZT5eYWJU1rNlz3jQDbHM2BtLn3LQ73JRNovJ-FU3kSFCzRuZQ95qC-4pTfLlsT0ntBBS0l4Ag5_jeCgtFhV-5bftWn16RDcRvoPZIIf9mWGiLog/s320/kijev3.jpg" width="216" /></a></div><br /><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj_QXzxSLM3U9aQi-_mLFQR4EgjCcJiHZjiBBng-6BjqzX_AMr1k8P9kcx5FshXKX8Ch3PIwAwahnnIQFjwFjNoqQFTBjmBaI3LJn9dUg_ukj5DMANtHYm80qdtJVzvPFLZCEQr2ab7sL-BWZKhcvD_CBgkWKdbKyUmX-QoThHFI17EmICDVO49f-7bCA/s1300/kijev4.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="692" data-original-width="1300" height="292" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj_QXzxSLM3U9aQi-_mLFQR4EgjCcJiHZjiBBng-6BjqzX_AMr1k8P9kcx5FshXKX8Ch3PIwAwahnnIQFjwFjNoqQFTBjmBaI3LJn9dUg_ukj5DMANtHYm80qdtJVzvPFLZCEQr2ab7sL-BWZKhcvD_CBgkWKdbKyUmX-QoThHFI17EmICDVO49f-7bCA/w550-h292/kijev4.jpg" width="550" /></a></div><br /><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj2WMq5pp80I07TCZre0x0MS9RjBlnSq-jq3Wy8cNaHbPouTp_NLTzmfJgRUFQTF6e_OK6egWmEExE33mPFptnC26KW2n6Dan-xZtqJ8VYPzmKawC7AcpSqsuWOmos8obcwxMhfrCg_40NgL6DqopZXFdkwEGyZ4OaS09cb-mFkHgPHMeXmwMXWQ_RW7Q/s1090/kijev2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1090" data-original-width="625" height="488" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj2WMq5pp80I07TCZre0x0MS9RjBlnSq-jq3Wy8cNaHbPouTp_NLTzmfJgRUFQTF6e_OK6egWmEExE33mPFptnC26KW2n6Dan-xZtqJ8VYPzmKawC7AcpSqsuWOmos8obcwxMhfrCg_40NgL6DqopZXFdkwEGyZ4OaS09cb-mFkHgPHMeXmwMXWQ_RW7Q/w279-h488/kijev2.jpg" width="279" /></a></div><br /><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhECdziyCzjuWY-ErVl-WtSEcutuImU6cih9Mcinwa5DwparhCz7Eer7Pkln7SP8KdlV7OFP9DSo8Gy5jGfD_XMWi2twJn41a5cMQxPfduidEUa4ctJO6P_yReV32EvV243gTFu7WEpJydqmmT8A4c9LX2wuXzIWd-VC1MK6aHGzyjrb8mlMu21CMAt6g/s1752/kijev6.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1752" data-original-width="957" height="750" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhECdziyCzjuWY-ErVl-WtSEcutuImU6cih9Mcinwa5DwparhCz7Eer7Pkln7SP8KdlV7OFP9DSo8Gy5jGfD_XMWi2twJn41a5cMQxPfduidEUa4ctJO6P_yReV32EvV243gTFu7WEpJydqmmT8A4c9LX2wuXzIWd-VC1MK6aHGzyjrb8mlMu21CMAt6g/w410-h750/kijev6.jpg" width="410" /></a></div><p><br /></p>Branko Cestnikhttp://www.blogger.com/profile/17626675856044969855noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-3792571442706399007.post-62361582685491106512022-05-02T22:13:00.021+02:002022-05-03T09:00:47.126+02:00Ukrajina kot limes<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjN2iK4aQLvPQxswHXcJYdOcJa7yox1q1ejwx7GPwrkq7YibOaMrxPqB0322KPiLksPVIFeIiR0Q_7r7AoeKdJZPXHPTxCDNnRPIIcL5NQJG6sa-Ba-Z7L2jd_6hks3qqTAyjFLS5TLf-KfJbSG6va5SgXfVq-f390O3Lj2W-xgkaf09s5C214MAxnorQ/s1200/kijev%20april%2022.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="800" data-original-width="1200" height="306" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjN2iK4aQLvPQxswHXcJYdOcJa7yox1q1ejwx7GPwrkq7YibOaMrxPqB0322KPiLksPVIFeIiR0Q_7r7AoeKdJZPXHPTxCDNnRPIIcL5NQJG6sa-Ba-Z7L2jd_6hks3qqTAyjFLS5TLf-KfJbSG6va5SgXfVq-f390O3Lj2W-xgkaf09s5C214MAxnorQ/w461-h306/kijev%20april%2022.jpg" width="461" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><br /></td></tr></tbody></table><p><b><span style="color: #990000; font-family: verdana;">Slovenjegraški
sibilski moment </span></b></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">»Velika trenja med
Sovjetsko zvezo, bivšo Sovjetsko zvezo, in ZDA spet vstajajo in
kličejo k temu, da se ljudje začnejo opredeljevati ali bolj na
Vzhod ali bolj na Zahod,« sem mencaje odgovoril na vprašanje, kaj
bo s Slovenijo čez 25 let. Pisal se je 14. oktober 2016, </span><b style="font-family: verdana;">Barbara
Polutnik Brusnik</b><span style="font-family: verdana;"> je v okviru Socialnega tedna v slovenjegraški
knjižnici vodila <a href="https://www.youtube.com/watch?v=60HllgBe2EA">okroglo mizo na temo »Slovenija - moja država?«</a>,
moj sogovornik je bil </span><b style="font-family: verdana;">Damir Črnčec</b><span style="font-family: verdana;">.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Slednji je na isto
vprašanje odgovoril, da bo Slovenija v naslednjih letih soočena
predvsem z velikimi demografskimi spremembami, priseljevanjem in
povečanim vplivom islama. Trenja na vzhodu Evrope se mu niso zdela
posebej problematična. Označil jih je za </span><span style="font-family: verdana;">»</span><span style="font-family: verdana;">precej normalno geopolitično preigravanje</span><span style="font-family: verdana;">«</span><span style="font-family: verdana;">.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Prišlo je leto 2022.
Tu imamo »bivšo Sovjetsko zvezo« v vsem svojem srhljivem sijaju.
Nenadoma smo se znašli pred možnostjo tretje svetovne vojne in
uporabo nuklearnega orožja. Tu imamo »post-sovjetske« ruske vojake
ter njihovo genocidno mučenje in pobijanje v Buči in drugod po
Ukrajini. In tu imamo dilemo, kje smo mi, Slovenci. Smo vpričo vsega
tega dogajanja (proameriški) Zahod, kamor formalno sicer spadamo,
ali bomo raje (proruski) Vzhod, kamor intimno vleče koga izmed nas?</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Damir Črnčec se ni
motil: demografija se spreminja in Slovenija z njo. A se ta hip kot
usodnejši kaže moj »sibilski izrek«.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><br />
</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><b><span style="color: #990000;">Aleš Maver in zgodnja slutnja o Ukrajini </span></b>
</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Ukrajina je ločnica.
Nič več ne bo, kot je bilo pred 24. februarjem 2022, ko je prvi
ruski goseničar pregazil mednarodno priznano rusko-ukrajinsko mejo.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Ampak prvi, res prvi,
ki sem ga slišal, da je Ukrajina ločnica, je bil </span><b style="font-family: verdana;">Aleš Maver</b><span style="font-family: verdana;">,
mariborski filozof, zgodovinar, latinist. Ker je že pred kakšnimi 10 leti opozarjal na pomembnost ukrajinskega vprašanja, so ga
prijatelji hudomušno prekrstili v »Mavrenko«. Da bi se prav v
Ukrajini igrala večja igra, kot se zdi, je takrat čudilo tudi mene.
Zato sem nekaj let nazaj ob neki priložnosti vprašal Aleša, čemu
Ukrajina. Odgovoril je z eno besedo: »Limes.«</span></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm; text-align: center;"></p><table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEheSaVzhbGxdMg-lidySxx-PxoqxKFsgjBXlzPld_qw3jHWpPRyOEd4hzBDEs7kQCePfdfiz_QM2DsuMzNFHQqbFv0accmDtthLFfRioLX04kuiA8hvT82BXAaqo4bCQD9EMf4fyII7Xbc72miPg7JhUtef1zhjPoKGQaeAjuhYp8PwQ7tFQMdP8UU2Iw/s1400/ale%C5%A1%20maver.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="652" data-original-width="1400" height="202" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEheSaVzhbGxdMg-lidySxx-PxoqxKFsgjBXlzPld_qw3jHWpPRyOEd4hzBDEs7kQCePfdfiz_QM2DsuMzNFHQqbFv0accmDtthLFfRioLX04kuiA8hvT82BXAaqo4bCQD9EMf4fyII7Xbc72miPg7JhUtef1zhjPoKGQaeAjuhYp8PwQ7tFQMdP8UU2Iw/w433-h202/ale%C5%A1%20maver.jpg" width="433" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Aleš Maver govori na skavtski okrogli mizi o vzgoji za mir,<br />Rakovnik v Ljubljani, 19. april 2022 (SkavtNet)</td></tr></tbody></table><p></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Ob tej besedi so seveda zvrstile druge, vendar »limes« je tista, ki je povedala največ.
Limes pomeni – govorim politično korektno – mejo med dvema
tipoma civilizacije. Da bodo te vrste meje odločilne za prihodnost
sveta, je napovedal ameriški politolog</span><b style="font-family: verdana;"> Samuel P. Huntington</b><span style="font-family: verdana;">,
ki je – glej to! – v svoji sloviti knjigi </span><i style="font-family: verdana;">Spopad civilizacij</i><span style="font-family: verdana;">
(1996) </span><span style="font-family: verdana;">ukrajinskemu vprašanju</span><span style="font-family: verdana;"> </span><span style="font-family: verdana;">namenil </span><span style="font-family: verdana;">kar štiri strani.</span></p><p></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Če sem manj politično
korekten, pa limes pomeni mejo med civilizacijo in barbarstvom.
Takšno mejo, kakršna je bila v času Rimskega cesarstva na Donavi.
Tu vladavina zakona, razcvet pisane besede, sobivanje verstev in
kultur, ceste, varnost; tam ali gozdna ali jahalna ljudstva, ki jih vsake toliko časa mika prestop Donave in ropanje civilizacije.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><br />
</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><b><span style="color: #990000; font-family: verdana;">Tetjana iz Donbasa:
Putin ni edini ruski diktator</span></b></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Te dni se redno
pogovarjam z ukrajinskimi begunci. Med njimi je </span><b style="font-family: verdana;">Tetjana K.
Anatolivna</b><span style="font-family: verdana;"> iz Donecka, begunka že od leta 2014, ko se je ta
groza začela. Če kdo, ti ona, ki se je morala zavestno odločiti,
ali živeti v domačem kraju »pod Rusi« ali zbežati v negotovo
svobodo, pove, zakaj je Ukrajina »limes«. Pove pa natančno in
razumljivo. Nenazadnje, ko se je doneška univerza preselila iz
domačega Donbasa v Vinico v osrednji Ukrajini, je Tetjana delala na
njej kot asistentka na psihologiji.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Te dni sva se menila o
vprašanju, ki je žulilo že </span><b style="font-family: verdana;">Tomaža Akvinskega </b><span style="font-family: verdana;">(prim. </span><i style="font-family: verdana;">Summa
theologica</i><span style="font-family: verdana;"> IIª-IIae q.
42 a. 2 ad 3):</span><span style="font-family: verdana;"> je moralno prav, če ljudstvo s silo odstrani
tirana (legitimnost tiranocida)? Z drugimi besedami, kaj bi se
spremenilo, če bi diktatorja </span><b style="font-family: verdana;">Vladimirja Putina</b><span style="font-family: verdana;"> neka hitra
revolucija ali nek vojaški udar naenkrat vrgel z oblasti?</span></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm; text-align: center;"></p><table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgwqIPcfUv49obUTuaN223ChdvwO2l5J103CDGgVlUa-GaSXiCQVSNP66fYrnQDc1bkQsZcsW0caXCDJgHAg6gDg7mJsrX5NELdU9XKCo-vAgt-Du8a0p5gf823PwoEk3axVzgHfK3EtS8K_MCy_FervhRYgDS3ww8Fn7zMgMmQ8Dfy1AdDyhvCgucwXw/s1400/tetjana%20skavti.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="681" data-original-width="1400" height="218" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgwqIPcfUv49obUTuaN223ChdvwO2l5J103CDGgVlUa-GaSXiCQVSNP66fYrnQDc1bkQsZcsW0caXCDJgHAg6gDg7mJsrX5NELdU9XKCo-vAgt-Du8a0p5gf823PwoEk3axVzgHfK3EtS8K_MCy_FervhRYgDS3ww8Fn7zMgMmQ8Dfy1AdDyhvCgucwXw/w447-h218/tetjana%20skavti.jpg" width="447" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Tetjana K. Anatolivna (v rdečem) govori na skavtski okrogli mizi,<br />Rakovnik v Ljubljani, 19. april 2022 (foto: B.C.)</td></tr></tbody></table><p></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Na moj optimizem, v
smislu Rusija bi se po odstranitvi Putina zmehčala in vojne bi bilo
konec, je odgovorila, da je problem globlji: Putin ni edini diktator
v Rusiji. Da k vodenju spada diktat enega, je namreč »normalno« v
mnogih segmentih ruske družbe. Od tovarn do družine, od javne
uprave do društev – povsod srečamo diktatorje. </span></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">»Je kriv
patriarhat?« sem vprašal. »Ne. Tudi ženske na položajih
postanejo diktatorke,« je odgovorila.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Limes torej. Na tej
strani je Zahod, ki ima kup grehov, pusti pa dihat sleherniku. Na oni
strani Vzhod, ki se čuti superiornega nad »dekadentno zahodnjaško demokracijo«,
posamezniku pa ne pusti dihat. Tu je posameznik posameznik in hkrati
odgovoren član skupnosti, tam je posameznik točka v množici, ko ji
diktira alfa samec (samica). Poleg tega je ona stran limesa usmerjena
v kult diktatorja, kult, ki voditelja dodatno napumpa, do mere</span><span style="font-family: verdana;"> </span><span style="font-family: verdana;">–</span><span style="font-family: verdana;"> </span><span style="font-family: verdana;">kot
vidimo pri Putinu</span><span style="font-family: verdana;"> </span><span style="font-family: verdana;">–</span><span style="font-family: verdana;">, da se slednji dvigne v razsodnika in določa, kdo
je narod in kdo ni, kdo sme živeti in kdo ne.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><br />
</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><b><span style="color: #990000; font-family: verdana;">Evrope od Atlantika
do Urala (žal) ne bo. Kaj zdaj?</span></b></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><b style="font-family: verdana;">Janez Pavel II.</b><span style="font-family: verdana;"> je pred 30 leti sanjal o »Evropi od Atlantika do Urala«. Žal se ni izšlo. Limes je postavljen 2000 km zahodneje od uralske gorske verige, v Ukrajino. Najsi mižimo ali buljimo, limes je dejstvo. In</span><span style="font-family: verdana;"> </span><span style="font-family: verdana;">–</span><span style="font-family: verdana;"> </span><span style="font-family: verdana;">k</span><span style="font-family: verdana;">ot sem</span><span style="font-family: verdana;"> </span><span style="font-family: verdana;">»prerokoval« </span><span style="font-family: verdana;">takrat v Slovenj Gradcu</span><span style="font-family: verdana;"> </span><span style="font-family: verdana;">–</span><span style="font-family: verdana;"> </span><span style="font-family: verdana;">opredeljevanju »bolj na Vzhod ali bolj na Zahod« ne bomo ušli.</span></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"> </span></p><table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgJfXpzhZLM389nu1vxxnplJVkW2SJJm-HGSoW8nR2hoKAa1ax5so77kB22MtYCXtwnGHeML3MTnM6CXobJtiQyotoQatt4mBDuPqb7LzRtfthLRf6LOJ7kNNBgClAZgRynExbxr45feV2_gCD2mUlHKqhyKZabTSVc0pfSer7HIEeb-ukEX7D5VnLteA/s800/putin%20papez.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="542" data-original-width="800" height="217" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgJfXpzhZLM389nu1vxxnplJVkW2SJJm-HGSoW8nR2hoKAa1ax5so77kB22MtYCXtwnGHeML3MTnM6CXobJtiQyotoQatt4mBDuPqb7LzRtfthLRf6LOJ7kNNBgClAZgRynExbxr45feV2_gCD2mUlHKqhyKZabTSVc0pfSer7HIEeb-ukEX7D5VnLteA/s320/putin%20papez.jpg" width="320" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Vladimir Putin in Janez Pavel II. (AsiaNews)</td></tr></tbody></table><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Po prvih dneh vojne v
Ukrajini se je zdelo, da Slovenci vemo, na kateri strani limesa smo.
Dejansko smo kot politika in ljudstvo brez pomislekov zavrnili
diktatorsko in agresivno Rusijo ter stopili na stran napadene
Ukrajine. Slovenska zunanja politika je bila pogumna in Slovenija je
upravičeno prišla na naslovnice zahodnih medijev kot pozitivna
junakinja.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Ubijte me, ampak</span><span style="font-family: verdana;"> </span><span style="font-family: verdana;">do neba</span><span style="font-family: verdana;"> </span><span style="font-family: verdana;">sem</span><span style="font-family: verdana;"> </span><span style="font-family: verdana;">bil ponosen, ko je predsednik vlade </span><b style="font-family: verdana;">Janez Janša</b><span style="font-family: verdana;">
v znameniti prvi trojki tujih državnikov</span><span style="font-family: verdana;"> obiskal napadeni
Kijev. Četudi na zadnjih volitvah ni zmagal, je po vseh tistih
lakajskih obiskih Kremlja, ki so jih uprizarjale prejšnje vlade,
rešil mednarodno čast Slovenije za deset let nazaj in upajmo da
tudi za deset let naprej.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Kako bo z nami poslej?
Nekateri vodilni mediji po kapljicah že trasirajo pot bolj
»nevtralnim« (beri: proruskim) stališčem, češ »nerazumljena
Rusija« (članek v Sobotni prilogi), češ »tudi Ukrajina izvaja
čistke« (članek na MMC). Lahko da bo nova slovenska vlada pri
ukrajinskem vprašanju precej cincava in dvoumna. Lahko da se bo
taktično umaknila v ozadje mednarodnega dogajanja, češ »mali smo«
in »Rusije ne gre dražiti« (pozabljajoč, da Rusije ne draži le
širitev Nata, temveč jo dražijo tudi zahodnjaške Parade ponosa). </span></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Zgoditi bi se tudi smelo, da vlada </span><b style="font-family: verdana;">Roberta Goloba</b><span style="font-family: verdana;"> kljub rusofilskim sencam
okrog sebe zavrne pot sofizmov ter nas preseneti z neko njej lastno jasno in odločno evropsko smerjo. Upajmo na to zadnje.</span></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><br /></span></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: inherit;">* Naslovna slika: Kijev te dni. Sliko je priskrbela Tetjana K. A.; gre za sosesko Lukyanivka, v kateri je Tetjana nekaj časa živela.</span></p>Branko Cestnikhttp://www.blogger.com/profile/17626675856044969855noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-3792571442706399007.post-73003468432118175512022-04-12T20:18:00.007+02:002022-04-13T07:18:12.941+02:00Genocid je dovršen, ko ga zanikamo<p></p><div style="text-align: center;"><span style="font-family: verdana;"><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj9rSBTt4RZ3kVFTD4P7A4d9ubUewufmI-HO7HjSt-dLG0_SVIXtu7PcGSjYVn9VVao908hsdp39V3fjKeYd82iZUWGO0mqBocnv_kIrAptw1t41OTHPqkKHPdYbOZwffbV4pk5d7iafF7HPA95UNrwETkiruP5rirem-26ag1CT5ee0SJBV1Pcym2QpA/s800/krizec1.jpg" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="600" data-original-width="800" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj9rSBTt4RZ3kVFTD4P7A4d9ubUewufmI-HO7HjSt-dLG0_SVIXtu7PcGSjYVn9VVao908hsdp39V3fjKeYd82iZUWGO0mqBocnv_kIrAptw1t41OTHPqkKHPdYbOZwffbV4pk5d7iafF7HPA95UNrwETkiruP5rirem-26ag1CT5ee0SJBV1Pcym2QpA/s320/krizec1.jpg" width="320" /></a></div></span></div><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Peta, šesta, sedma in
osma zapoved z dveh Mojzesovih plošč so ena za drugo postavljene v nekakšnem srhljivem »vojnem« zaporedju. Vprašati se je, če zaporedje teh božjih zapovedi ne odslikava hudih predzgodovinskih časov, ko je nek klan
surovo napadal ter ropal druge klane. Najprej so pobili moške (5.), nato posilili ženske (6.), sledilo je ropanje (7.), na koncu so prikrojili pripoved o dogodku, ustvarili so </span><span style="font-family: verdana;">»resnico«, </span><span style="font-family: verdana;">ki jim je odgovarjala (8.).</span></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><br /></span></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><b style="color: #990000; font-family: verdana;">Ubija, posiljuje, krade</b></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Poglejmo Bučo, Irpin,
Borodjanko, Mariupol in druge podobne kraje v Ukrajini. Agresor,
ruski vojak ali ruski plačanec, najprej krši 5. zapoved:</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm; text-align: center;"><span style="font-family: verdana;"><b>NE UBIJAJ</b></span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Ubija, ko strelja od
daleč, ubija, ko vkoraka, ubija, ko je že zmagal bitko. Najprej
ubija z raketami, nato iz tanka na ulici, na koncu čisto od blizu s
strelom v tilnik. Ubija vojake in civiliste.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Ko pride do žensk in
otrok, ki se skrivajo po kleteh osvojenega mesta, pogosto krši 6.
zapoved:</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm; text-align: center;"><span style="font-family: verdana;"><b>NE NEČISTUJ</b></span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Krši jo na najhujši
možni način: s posilstvom. Veliko je bilo povedanega o posilstvih kot </span><span style="font-family: verdana;">»vojnem</span><span style="font-family: verdana;"> sredstvu</span><span style="font-family: verdana;">«</span><span style="font-family: verdana;"> … Spomnimo, </span><span style="font-family: verdana;">dogaja se, da posiljevalci posiljeno osebo ubijejo. Z</span><span style="font-family: verdana;">li Eros se v teh krogih pekla zlije v Tanatos;
kakor dobri Eros daje življenje, tako zli Eros objema smrt.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Genocidnež si ob tem
privošči »nagradico«: ure, telefone,
bančne kartice televizije, hladilnike, pralne stroje … Prigrabi si
lastnino pobitih in pregnanih. Morilec in posiljevalec kakor da ne more ne kršiti še 7. zapovedi:</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm; text-align: center;"><span style="font-family: verdana;"><b>NE KRADI</b></span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Tisti bolj drzni in po
možnosti z bratranci v mafiji ukradejo oziroma zasužnjijo otroka ali mlado dekle. Na
trgu belega blaga taki »predmeti« dosežejo lepo ceno.</span></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><br /></span></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><span style="color: #990000;"><b>Zanika zločin</b></span></span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Toda za popoln genocid
je potrebno še nekaj. Za popoln genocid mora »surovi klan« kršiti še 8.
božjo zapoved:</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm; text-align: center;"><span style="font-family: verdana;"><b>NE PRIČAJ PO KRIVEM</b></span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Povedano drugače, resnico o dogodku je treba prikrojiti, genocid je treba zanikati. »Šele z zanikanjem genocida je
genocid dovršen,« je te dni na Twitterju zapisal nek ukrajinski
intelektualec (mi je žal, ker nisem skrinšotal). Kajti na ta način je žrtev drugič ubita, drugič
posiljena in drugič obkradena.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Zanikanje genocida ni nekaj mimogrede, temveč gre za nekakšno »naložbo v prihodnost«. Na zanikanju genocida se bo
poskušala zgraditi »edina prava resnica«, če ne kar temelj neke
nove civilizacije ali državne tvorbe. V našem primeru temelj »Svete
Rusije« na ukrajinskih tleh.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Da je zanikanje učinkovito, ga propaganda spravi v pogon
sočasno z genocidom ali minuto po njem. Hitrost odziva »mi nismo
tega storili« je resen znak, da so </span><span style="font-family: verdana;">»</span><span style="font-family: verdana;">to</span><span style="font-family: verdana;">«</span><span style="font-family: verdana;"> storili.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Nacistom je zanikanje
genocida spodletelo. Nemški narod je sprejel resnico o svoji krivdi,
žrtvam so postavljeni spomeniki, zanikanje holokavsta se kazensko
preganja. Drugače je bilo s sovjetskim komunizmom, katerega dedič
je Putinov režim. Za razliko od nemškega sveta ruski svet ni šel
skozi temeljit proces očiščenja spomina in sočutja z žrtvami
domačega totalitarizma. </span></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Tudi zato ruski okupator v Ukrajini dela
zločine, za katere smo mislili, da jih v Evropi nikdar več ne bo.</span></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><br /></span></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><b><span style="color: #990000;">Postavlja repetitorje zanikanja</span></b></span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">To ni vse. </span><span style="font-family: verdana;">Pri kršenju 8. božje
zapovedi zločinec iz Buče, Irpina, Borodjanke in Mairupola dobi krepko pomoč – pomoč v ljudeh in tehniki. </span></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Na milijone ljudi
mu namreč verjame, da »tega ni storil«; ti isti ljudje potem preko milijonov pametnih naprav </span><span style="font-family: verdana;">širijo </span><span style="font-family: verdana;">»</span><span style="font-family: verdana;">alternativno resnico</span><span style="font-family: verdana;">«</span><span style="font-family: verdana;"> </span><span style="font-family: verdana;">–</span><span style="font-family: verdana;"> </span><span style="font-family: verdana;">kremeljsko, seveda</span><span style="font-family: verdana;">. Med temi niso samo ruski podaniki novodobnega carja, ki so trenutno v podobnem mentalnem stanju kot Nemci okoli leta 1939, temveč tudi prenekateri zahodnjaki, vključno s Slovenci.</span></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Ti ljudje ne morejo iz svoje proruske ali/in protiameriške kože, zato jih P</span><span style="font-family: verdana;">utinova propagandistična packarija </span><span style="font-family: verdana;">zlahka spremeni v svoje repetitorje. Ne moreš verjeti, ko iz ust Slovenca slišiš, da genocida v Buči ni bilo ... ker </span><span style="font-family: verdana;">»</span><span style="font-family: verdana;">inscenirano</span><span style="font-family: verdana;">«</span><span style="font-family: verdana;"> ... ker pač </span><span style="font-family: verdana;">»</span><span style="font-family: verdana;">Židi in Amerika</span><span style="font-family: verdana;">«</span><span style="font-family: verdana;">.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Pozor! Se nismo že pri osnovnošolskem verouku učili: kdor krši eno zapoved, krši vseh deset? </span><span style="font-family: verdana;">Se zavedamo, da s
kršenjem 8. zapovedi, tvegamo, da bomo sokrivi še za kršenje 5.,
6. in 7.?</span></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><br /></span></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: inherit;">Foto: cvetnonedeljski križec s Frankolovega v barvah ukrajinske zastave</span></p>Branko Cestnikhttp://www.blogger.com/profile/17626675856044969855noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-3792571442706399007.post-87902611542976015492022-04-04T15:15:00.004+02:002022-04-04T15:19:54.225+02:00Čas je za orožje močnih simbolnih dejanj (pismo soboškemu županu)<p></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjDyvqMpyQMV1eYTFSVFSz1Tu5OEQjKFMA9_8QHtweRv21woMr89I-_epPycTT5FkGwDHDZ8P_DPxun4n8BIsEfdSHroZSRFEBCwm1ynGQ4qZicq3pbx4ycxclgMg9eSQDz-oHFRcQfG9C0lLab4eiGfWiQPwZOrn1CONkMrPKuxtz47g4Vy1QwIf4A5A/s698/bu%C4%8Da.jpg" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="387" data-original-width="698" height="231" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjDyvqMpyQMV1eYTFSVFSz1Tu5OEQjKFMA9_8QHtweRv21woMr89I-_epPycTT5FkGwDHDZ8P_DPxun4n8BIsEfdSHroZSRFEBCwm1ynGQ4qZicq3pbx4ycxclgMg9eSQDz-oHFRcQfG9C0lLab4eiGfWiQPwZOrn1CONkMrPKuxtz47g4Vy1QwIf4A5A/w417-h231/bu%C4%8Da.jpg" width="417" /></a></div><br /><span style="font-family: verdana;"><br /></span><p></p><p><span style="font-family: verdana;">Spoštovani g. Aleksander Jevšek, župan Mestne občine Murska Sobota!</span></p><p><span style="font-family: verdana;">kabinet.zupana@murska-sobota.si</span></p><p><span style="font-family: verdana;"><br /></span></p><p><span style="font-family: verdana;">Sem Branko Cestnik, župnik na Frankolovem, po rodu Ptujčan, sorodstveno povezan tudi z lepim Prekmurjem. Pišem vam glede vojne v Ukrajini in ker je prišel čas, da uporabimo orožje močnih simbolnih dejanj.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Kakor vsi, sem tudi jaz zelo zgrožen nad zločini, ki jih je ruska vojska zagrešila v kraju Buča pri Kijevu in na podobnih lokacijah drugod po Ukrajini. Zgrožen in prizadet sem toliko bolj, saj smo na Frankolovem ponudili zatočišče ukrajinskim beguncem in vsak dan poslušamo njihove žalostne zgodbe. Prejšnji teden, ko za pokol v Buči še nismo vedeli, mi je gospa Valerija, doma prav iz Buče, na svojem telefonu kazala slike, ki jih je posnela v prvih dneh ruske agresije na njihov kraj. Posnela jih je z okna svojega stanovanja: ruski oklepniki so jasno vidni. Valerija iz Buče in njena mama, ki je na vozičku, sta pred nekaj dnevi preko Karitas našli začasni dom pri dobrih ljudeh v okolici Celja. Kako jima je danes, ko gledata podobe pobitih ljudi v njunem domačem kraju, si ne upam razmišljati.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Pišem vam, ker imam preprost predlog. <b>Predlagam, da v znak solidarnosti do kruto pobitih prebivalcev v Buči in drugod po Ukrajini za tri dni s črnim blagom pokrijete kip sovjetskega vojaka, ki je postavljen v okviru soboškega Spomenika zmage.</b></span></p><p><span style="font-family: verdana;">Naj obrazložim.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">(1) Med sovjetsko armado iz leta 1945 in rusko vojsko, ki leta 2022 pobija po Ukrajini, je kontinuiteta. Tako v izročilu kot v simboliki. Gre za kontinuiteto, ki jo ruska militaristična in nacionalistična ideologija zelo rada poudarja in izpostavlja. V črno zavit kip, izza katerega je simbolizirano obzidje Kremlja (kot pravi razlaga spomenika), bi pomenil protest zoper rusko vojsko, ki je danes vse prej kot »osvoboditeljica«.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">(2) Ruska militaristična in nacionalistična klika s predsednikom Vladimirjem Putinom na čelu je nekako »vajena«, da se ji »odpušča« za zločine, kot so porušeni Grozni, vdor v Gruzijo, porušeni Alepo v Siriji ... Odpušča in popušča pa se ji ali v imenu ekonomskih interesov (nafta, plin) ali v imenu minule slave in velikega doprinosa, ki ga je sovjetska armada imela v zmagi nad nacifašizmom leta 1945. Zakriti kip bi pomenil, da tovrstnega »mižanja na eno oko« s strani civilizirane Evrope ne bo več.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">(3) Nisem pristaš t. i. »cancel culture«, ki ruši spomenike. Verjamem, da zakritje sovjetskega vojaka v črno blago dostojne kakovosti v teh razmerah ne bi pomenilo skrunitve spomenika, ki vendarle ima svoje mesto v zgodovini vzhodne Slovenije in Murske Sobote. Bi pa takšno dejanje tridnevnega žalovanja, če bi ga prav razložili in ustrezno medijsko podprli, gotovo podalo močno protivojno sporočilo ter bilo razumljeno kot tehten simbol solidarnosti z žrtvami ruske agresije na Ukrajino.</span></p><p><span style="font-family: verdana;">Predlog, ki vam ga podajam, sem oblikoval sam, brez vednosti kogarkoli. Ker vam pišem javno in ker mislim, da se mora naša javnost še odločneje postaviti na stran žrtev vojne v Ukrajini, bom to pismo objavil na svojem blogu https://branenacesti.blogspot.com/.</span></p><p><span style="font-family: verdana;"><br /></span></p><p><span style="font-family: verdana;">Hvala za vašo pozornost!</span></p><p style="text-align: right;"><span style="font-family: verdana;">Frankolovo, 4. aprila 2022</span></p><p style="text-align: right;"><span style="font-family: verdana;"><br /></span></p><p style="text-align: left;"><span style="font-family: verdana; font-size: x-small;">foto: Buča, april 2022, posnetek zaslona</span></p>Branko Cestnikhttp://www.blogger.com/profile/17626675856044969855noreply@blogger.com9tag:blogger.com,1999:blog-3792571442706399007.post-43555522451507010372022-03-24T10:27:00.019+01:002022-03-25T08:32:31.810+01:00Volitve 2022 že imajo zmagovalca – mene<p></p><div style="text-align: center;"><span style="font-family: verdana;"> </span><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgRZZ5N4zlocbXCAiJ1vWoRuPSS8SZQVOqWRkLm1NTpZGhCh2x3zi_MjfBGtM6rX54yTB0BdchaKMSsjPxfBPUyIehjj-hGehFJ2mPhfuwr-D8z3TnCbU_0Mg9jx4BcshTalIVIvRdkUnLLQe4czVS6AhDrPRV4StWHeSV8FXTlaDCeoAqzehCZQ9n2BA/s1000/pisala%20zastava.jpg" style="font-family: verdana; margin-left: 1em; margin-right: 1em; text-align: center;"><img border="0" data-original-height="911" data-original-width="1000" height="292" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgRZZ5N4zlocbXCAiJ1vWoRuPSS8SZQVOqWRkLm1NTpZGhCh2x3zi_MjfBGtM6rX54yTB0BdchaKMSsjPxfBPUyIehjj-hGehFJ2mPhfuwr-D8z3TnCbU_0Mg9jx4BcshTalIVIvRdkUnLLQe4czVS6AhDrPRV4StWHeSV8FXTlaDCeoAqzehCZQ9n2BA/s320/pisala%20zastava.jpg" width="320" /></a></div><span style="font-family: verdana;"><br /></span><p></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;">Zakaj bom med
zmagovalci volitev, ki jih bomo obhajali 24. aprila 2022, prav jaz,
volivec Branko, doma iz geografske periferije, manj viden akter civilne družbe in </span><span style="font-family: verdana;">–</span><span style="font-family: verdana;"> </span><span style="font-family: verdana;">mislim, da označbi ne boste oporekali</span><span style="font-family: verdana;"> </span><span style="font-family: verdana;">–</span><span style="font-family: verdana;"> </span><span style="font-family: verdana;">zmeren kristjan? Sedem je razlogov:</span></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><b style="color: #990000;">1. Ker bom šel na
volitve in ne na apokaliptični dogodek.</b><span style="color: #990000;"><b><br /></b></span></span><span style="font-family: verdana;">Volitve v parlament so
volitve v parlament. Ideologi obeh polov pa se nanje pripravljajo,
kot na »odločilno bitko«, kot na dogodek »biti ali ne biti« kot
na apokalipso, ki ji bo sledila kataklizma, če ne zmagajo »naši«.
Operiranje z apokaliptičnim jezikom je nevarno. Tudi <b>Putinovo</b>
ideološko ozadje operira z njim. Ruski patrirah <b>Kiril </b>na primer je
rekel, da vojna v Ukrajini »ni fizična, temveč metafizična«. Kaj
takega iz ust verskega voditelje ne bi smelo priti. Ko zapademo v
apokaliptični mrzlico, odpove razum, zmožni smo groznih reči.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><b><span style="color: #990000;">2. Ker imam dve
domovini in samo ena od njiju je absolut.</span><br /></b></span><span style="font-family: verdana;">Moja zemeljska domovina
Slovenija ni absolut. Ne častim je kot božanstva in od nje ne
pričakujem absolutnega odrešenja. Določenim pa trenutna država
pomeni malodane »organizatorko eksistencialnega smisla«, če ne
celo surogat za »Božje kraljestvo«. Zato toliko besa, če
Slovenija ni politično ukrojena po njihovi meri. Tega besa v meni ni, tudi kadar vladajo meni nič kaj všečni politiki. Tudi
politična vladavina je variacija na temo minljivosti. Kot pravoverni
kristjan imam le eno absolutno domovino – nebesa.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><b><span style="color: #990000;">3. Ker ne bom
nadaljeval državljanske vojne, pač pa volil predstavnika v
parlament.</span><br /></b></span><span style="font-family: verdana;">Slovenska državljanska
vojna se je pri meni končala, ko sem na sprehodih in pohodih po
naših gozdovih začel moliti tako na grobovih partizanov kot na
grobovih domobrancev in drugih žrtev 2. svetovne vojne. Volitve kot psihološko nadaljevanje državljanske vojne in kot nekak srhljivo-romantični </span><span style="font-family: verdana;">»</span><span style="font-family: verdana;">Call of Duty</span><span style="font-family: verdana;">«, ki nas</span><span style="font-family: verdana;"> prestavi v štirideseta leta prejšnjega stoletja, vedno znova degradirajo
našo relativno mlado demokracijo. Pri tem ne sodelujem.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><b><span style="color: #990000;">4. Ker v zadnjem letu
nisem nikomur želel smrti ali izbrisati iz javnega življenja
polovico sodržavljanov.</span><br /></b></span><span style="font-family: verdana;">Bogu hvala! V času
nove surovosti in radikalizmov (ideoloških, verskih,
nacionalističnih) sem ohranil zmerno držo, nemalokrat tudi določeno
stoično distanco. Seveda me je kdaj pogrela kakšna izjava
političnih aktivistov in sem tudi sam izjavil kaj polemičnega, toda nikdar nisem čutil sovraštva ali zamere do človeka meni nasprotnih
idej. Kaj šele da bi demokracijo razumel, da bo delovala le pod
pogojem, ko polovica mojih sodržavljanov malodane ne bo smela pisniti! Kaj šele da bi na koga klical smrt!</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><b><span style="color: #990000;">5. Ker vztrajam v
manjšinski stranki PRO-jevcev in me ne boste nikdar videli v večinski
stranki ANTI-jevcev.</span><br /></b></span><span style="font-family: verdana;">V času nove surovosti
se je razpasla drža biti PROTI: anti-to, anti-ono. Ni toliko važno, kaj prinašaš v
prostor skupnega dobrega kot proti komu si. Ta drža je pri nekaterih
tako močna, da so sami sebe ponižali v nekakšno negativno kopijo
svojega nasprotnika. S tem jim slednji ne oblikuje le politične identitete, temveč tudi intimno moralno sredico. Kaj je
zagret desničar brez</span><span style="font-family: verdana;"> </span><span style="font-family: verdana;">Velikega Drugega, ki sliši na ime </span><b style="font-family: verdana;">Milan</b><span style="font-family: verdana;">? Nič. Kaj je zagret levičar brez Velikega Drugega, ki sliši na ime </span><b style="font-family: verdana;">Janez</b><span style="font-family: verdana;">? Nič. Pred nami so velike teme za prihodnost, kot prvi mirovniška in
ekološka. Pomembni bodo politiki, ki bodo PRO (za),
politiki, ki nas bodo motivirali z dobrimi idejami. Volivci in
politiki, ki so le ANTI, nam v uri resnice ne bodo imeli kaj dati.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><b><span style="color: #990000;">6. Ker civilna družba,
s katero sem povezan, ni postala para-vojska te ali one politične
stranke.</span><br /></b></span><span style="font-family: verdana;">Pred leti so slovenski
skavti, katerim pripadam že več kot 30 let, doživeli hudo kritiko določene desne scene, ker se kot taki niso
pridružili takratnim splošnim »pro-family« protestom. Biti
»pro-family« je seveda lepo in prav. A ko si enkrat kot
organizacija civilne družbe vključen v (hočeš ali nočeš) politično obarvane ulične proteste, si zlahka kompromitiran. Enako sem član
prostovoljnih gasilcev. Ne predstavljam si, da bi Gasilska zveza Slovenije bila
podtalno koordinirana iz pisarn dveh ali treh ideoloških sorodnih političnih strank. Marsikateri del
slovenske civilne družbe se žal ni znal distancirati od dnevne
politike in je postal (ulična) para-vojska političnih strank.
Nekateri politiki so zato »pogumni« do mere, da kar pred kamerami
napovedujejo, kaj vse tipično političnega bo z njimi sinhronizirana
civilna družba uredila po volitvah. Prepričan sem, da si marsikateri del civilne družbe naziva civilna družba ne
zasluži več.</span></p>
<p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><span style="font-family: verdana;"><b><span style="color: #990000;">7. Ker bom molil za
vsakega oblastnika, tudi za takega, ki me bo kot kristjana gledal
postrani.</span><br /></b></span><span style="font-family: verdana;">V času Rimskega
cesarstva so pogosto preganjali kristjane. Kljub temu je krščanski
filozof <b>Tertulijan</b> v spisu »Apologeticum«, ki ga je okrog l. 195
naslovil na cesarja, zapisal, da kristjani molijo za oblastnike. Eden
najhujših preganjalcev kristjanov je bil cesar <b>Galerij </b>rojen pri
današnjem Zaječarju v Srbiji. L. 311 je </span><span style="font-family: verdana;">v današnji Sofiji </span><span style="font-family: verdana;">na smrt bolan izdal edikt o koncu preganjanja kristjanov. Od kristjanov je v
zameno zahteval, da v svoje molitve vključijo blagor cesarjev in
domovine. Med zmagovalce naslednjih volitev se štejem tudi zato, ker
bom kot kristjani in duhovnik molil za može in žene, ki bodo
prevzeli vodenje Slovenije v naslednjem mandatu</span><span style="font-family: verdana;"> </span><span style="font-family: verdana;">–</span><span style="font-family: verdana;"> </span><span style="font-family: verdana;">kdorkoli že bodo.</span></p><p class="western" style="margin-bottom: 0cm;"><br /></p>Branko Cestnikhttp://www.blogger.com/profile/17626675856044969855noreply@blogger.com4